5 načel učenja | Načelo 3/5: Hitrost je ključna

Hitrost je velikokrat kontroverzna tema na delovnem mestu. Ljudje velikokrat zamenjajo »hitrost« za malomarnost in hitenje. Ljudje velikokrat mislijo, da hitrost pomeni, da si nekaj pozabil ali pa da nekaj manjka. Hitrost, na katero bi morali biti pozorni, je ta, ki pride kot rezultat, ko stvari delamo pravilno, in ko pravilno delamo stvari že prvič. Poglejte si kuharskega mojstra, kako seklja zelenjavo. Prav neverjetno je, kako hitri so – vendar niso nepazljivi. Uporabljajo pravilno tehniko, pravilno opremo in sledijo varnostnim navodilom. Ko izkušeni kuharski mojster nareže čebulo, so vsi koščki istih velikosti s skoraj nič odvečnega balasta. Manj izkušeni mojster bo delal počasneje, in tehnika dela z nožem ne bo niti približno tako dobra. Če bi samo poskusili delati hitreje, bi naredili zmešnjavo … in se verjetno tudi urezali.

V uspešni kulturi učenja so tri različne hitrosti vredne razmisleka.

Prva je hitrost izvedbe. Hitrost pri tem postane eno od meril o tem, da smo dosegli visoki nivo izvedbe.

Kot primer vzemimo klicne centre. Večina klicnih centrov meri t.i. »handle time« (celotni čas dela v razmerju s klici, vključno s povprečnim časom pogovora (ATT- »average talk time«), deljeno s številom prejetih klicev.) Najučinkovitejši operaterji bodo s klici opravili hitreje, saj hitro opazijo probleme in vedo, kako jih razrešiti. Manj časa porabijo med klici, saj imajo informacije, ki jih potrebujejo za pripravo na klic, dobro organizirane.

Diagram prikazuje, kako sta si hitrost in izvedba sorodna. Najboljši izvajalci opravijo s klici na hiter in učinkovit način. Agentje nad zgornjo mejo kontrole (ZMK) si vzamejo preveč časa, kar je velikokrat rezultat premikanja od enega ekrana do drugega v iskanju odgovorov, ali pa neuspeh pri vodenju pogovora. Agentje klicnega centra pod spodnjo mejo kontrole (SMK) resda delajo hitreje, vendar pogosto preskočijo dele (etape) v procesu ali iščejo bližnjice ter tako ne opravijo potrebne storitve.

Trening, ki vključuje hitrost izvedbe, bo vseboval učenje pravilne tehnike z uporabo primernih orodij in veliko vaje. Najbrž se naučite sekljati čebulo na hiter način tako, da razsekljate tisoč čebul. Gre za več kot samo hitrost rutinskih nalog – razmislite o funkcijah višjega nivoja, kot je hitrost odločanja in hitrost reševanja problemov. Odločanje je lahko zelo dolgotrajno v primeru, da vodji primanjkuje znanja o uporabi discipliniranega procesa odločanja, ali pa pridobitev soglasja s ključnimi ljudmi, ki so soodločevalci.

Drugi tip hitrosti je hitrost učenja. Znanje o možganih še ni napredovalo do točke, ko lahko vzamemo magično tableto ali pa nam super-računalnik skrajša proces učenja. A vendar obstaja mnogo pristopov učenja, s katerim se ljudje hitreje učijo. Primer: eden najpočasnejših načinov učenja je ta, da ure in ure sedimo v predavalnici in poslušamo predavanja ob PowerPoint prezentacijah. Nivo absorbiranja znanja v takih primerih treningov je v najboljšem primeru približno 5 %. To pomeni, da je 95 % stvari, o katerih se učimo, preprosto izguba časa, saj jih ne bomo mogli priklicati v spomin, ko jih bomo potrebovali. Če je vsebina resnično pomembna, bo visok nivo predavanj nujno privedel do ponovnih treningov in učenja. Učenje nečesa dvakrat ali trikrat je časovno in stroškovno potratno.

Tretji tip hitrosti je hitrost razvoja. To pomeni, da se do potrebnega treninga pride hitro in brez mesecev in mesecev dizajniranja in testiranja. Organizacija, ki ji primanjkuje disciplinirano in strogo oblikovanje navodil in proces razvijanja, navadno pripravi treninge, ki so veliko manj učinkoviti in stanejo veliko več. V takih organizacijah se izobraževalni treningi tretirajo kot edinstveni dogodki in se pričnejo s praznim listom papirja ali belim zaslonom.

Organizacije, ki uporabljajo disciplinirani proces, bodo uporabljale knjižnice, predloge in učne aktivnosti in jih sestavile skupaj z definiranimi sistemi in procesi. Imeti proces nam omogoča, da lažje postanemo boljši in izpustimo tiste dejavnike, ki so resnično potrata časa.

Organizacija, ki se osredinja na hitrost izvedbe, hitrost učenja in hitrost razvoja, pridobi kulturo učenja, ki je bolj disciplinirana in usmerjena v rezultate. Poleg tega pa organizacija pojmuje učenje kot vse ostale poslovne procese, kar v bistvu naredi učenje lažje merljivo in enostavnejše za morebitno potrebno izboljšanje.