….Intuicija in čustva
Intuicije se ne da pojasniti znanstveno, saj je neznanstvena in nerazumna. Je nekaj, kar presega um. Je nekaj, kar ne izvira iz uma. Je nekaj, kar izvira iz točke, ki se je um sploh ne zaveda. Lahko jo občuti, ne zna pa je pojasniti. Intuicija omogoči, da se človeku zgodi razsvetljenje, prebujenje. Intuicija je subjektiven vpogled in se vsakemu posamezniku zdi očitno dejstvo. Daje občutek, da je nekaj res, čeprav nima dokazov ali zavestnih razlogov, da bi to dokazala. Počuti se zelo samostojno in je rezultat podzavestnega zbiranja namigov in informacij, ki vodijo do logičnega zaključka, ki ga nato zavedni um napaja v obliki intuitivnega uvida.
Čustva so subjektivni vpogled, subjektivna reakcija. Čustvo običajno sproži nekaj specifičnega in ga čutimo nekje v telesu, zato se nanj fizično odzovemo. Čustva so običajno intenzivna in vztrajna in jih je težko prezreti. Čustvo doživimo, potem to mine. Če čustvo ignoriramo, postane močnejše in vztrajnejše in lahko privede do psihične stiske in motnje.
Čustva
Čustva vplivajo na to, kako dojemamo življenje, kako živimo in navsezadnje, kako komuniciramo z drugimi. Poznamo različne vrste čustev, ki jih v grobem ne bi smeli deliti na negativna ali pozitivna, temveč na osnovna in bolj kompleksna (N.R.A., 2020). Psiholog Paul Eckman je opredelil šest vrst osnovnih čustev, za katere je menil, da veljajo v vseh človeških kulturah, ki naj bi jih čutili vsi: sreča, žalost, gnus, strah, presenečenje in jeza (Ekman, 1999). Pozneje je seznam osnovnih čustev razširil še na: ponos, sram, zadrega in vznemirjenje. Način, kako razlagamo in se odzivamo na svoja čustva, močno vpliva na naše vedenje, odzive in izbire ter na to, kako dobro obvladujemo življenje in uživamo v njem. Da bi resnično razumeli čustva, je pomembno razumeti njihove tri ključne sestavine:
- subjektivna komponenta (kako nekdo doživlja čustva),
- fiziološka komponenta (kako se telo odziva na čustva),
- izrazna komponenta (kako se nekdo z vedenjem odziva na čustva).
Ti različni elementi lahko igrajo vlogo pri funkciji in namenu vaših čustvenih odzivov. Čustva so lahko kratkotrajna, na primer trenutek sitnobe zaradi zoprnega sodelavca, ali dolgotrajna, na primer trajna žalost zaradi prekinitve zveze. Toda zakaj točno doživljamo čustva? Kakšno vlogo imajo? Naravoslovec Charles Darwin je menil, da so čustva prilagoditve, ki ljudem in živalim omogočajo preživetje in razmnoževanje. Ko smo jezni, je to verjetno zaradi sebe, zaradi nekoga drugega ali zaradi določenih ukrepov in ravnanj. Ko nas je strah, se izvoru straha skušamo izogniti. Ko čutimo ljubezen, si jo želimo izpovedati. Čustva igrajo v našem življenju vlogo prilagajanja in vlogo motivatorja. Zaradi njih delujemo na določen način, zaradi njih sprejemamo hitre (včasih prehitre) odločitve, zaradi njih se nam odpirajo najrazličnejše možnosti za uspeh, preživetje ali za izogib neprijetnostim. Močno vplivajo na odločitve, ki jih sprejemamo, od tega, kaj bomo jedli za zajtrk, do tega, za katere kandidate se odločimo, da bomo glasovali na političnih volitvah ali v katero podjetje bomo poslali prošnjo za zaposlitev. Raziskovalci so tudi ugotovili, da imajo ljudje z določenimi vrstami poškodb možganov, ki vplivajo na njihovo sposobnost doživljanja čustev, tudi manjšo sposobnost dobrega odločanja. Tudi v situacijah, ko verjamemo, da naše odločitve vodi izključno logika in racionalnost, imajo čustva ključno vlogo. Dokazano je, da ima čustvena inteligenca oziroma naša sposobnost razumevanja in obvladovanja čustev pomembno vlogo pri odločanju (Cherry, 2020).
Kadar komuniciramo z drugimi ljudmi, je pomembno, da jim namignemo, kako se počutimo, da nas bodo lažje razumeli. Ti znaki lahko vključujejo čustveno izražanje s pomočjo govorice telesa, kot so različni izrazi obraza, geste z rokami, skomigi z rameni, miganje glave, vsi povezani s posameznimi čustvi, ki jih v komunikacijah doživljamo. V drugih primerih gre lahko za neposredno izjavo, ki odraža naše počutje. Ko sporočimo prijateljem ali družinskim članom, da se počutimo srečne, žalostne, navdušene ali prestrašene, jim posredujemo pomembne informacije, kar jih navaja na določeno vedenje in ukrepanje. Tako kot naša čustva posredujejo drugim dragocene informacije, nam čustveni izrazi tistih, ki nas obkrožajo, podajajo njihov odziv. Družbena komunikacija je pomemben del našega vsakdanjega življenja in odnosov, zato si je treba razlagati čustva drugih in se odzivati nanje. To človeku omogoča, da pripravi primeren odziv in tako gradi bolj globoke in bolj smiselne odnose s prijatelji, družino in ljubljenimi. Čustva in njihovo upravljanje pa tudi omogoča učinkovito komunikacijo v različnih družbenih situacijah, od stikov z razdraženo stranko do vodenja vročeglavega zaposlenega (Cherry, 2020).
………………………………….
Knjigo lahko naročite na: https://gea-college.si/narocilo-monografije-inovativno-trzno-komuniciranje/
Poglejte si še že objavljene odlomke:
https://podjetnik.aktualno.si/kreativec-inovator-v-trznem-komuniciranju/
https://podjetnik.aktualno.si/kako-iz-obicajnega-smrtnika-postati-kreativec/
