Popoldanski s.p. oziroma s.p. za polovični delovni čas. ustanovitev podjetja.

Za koga je primeren popoldanski s.p. oziroma s.p. za polovični delovni čas?

Pogovorno imenujemo podjetnika, ki poleg zaposlitve pri drugemu delodajalcu opravlja dopolnilno gospodarsko dejavnost, popoldanec. Razlika med njim in polnim »samostojnim podjetnikom« je predvsem ta, da popoldanski s.p. ne plačuje socialnih prispevkov, ker jih plača osnovni delodajalec.

Popoldanski s.p. je torej le za redno zaposlene osebe, ki želijo dopolnilno dejavnost opravljati legalno z izstavljanjem računov.

Popoldanski s.p. oziroma s.p. za polovični delovni čas je pogosta izbira za tiste, ki bi radi nekaj dodatno zaslužili v preostanku dneva po rednem delu, pa tudi za tiste, ki šele stopajo v svet podjetništva in se želijo preizkusiti.

Popoldanski s.p. pa lahko pride v nasprotje z zakonom, če namerava opravljati enako dejavnost, kot jo pri rednem delu. V 39. členu ZDR-1 ureja konkurenčno prepoved. Ta pravi, da delavec ne sme opravljati enakega dela, kot ga v delovnem času, za svoj ali za tuj račun. Če bi hotel opravljati tako dejavnost, mora za to predhodno dobiti soglasje delodajalca, sicer lahko delodajalec, če za kršitev izve, lahko zahteva povrnitev škode. To lahko stori v treh mesecih od trenutka, ko je za kršitev izvedel ali v roku treh let od dokončanja dela.

To velja tudi, če delavec nima izrecno navedene konkurenčne prepovedi v pogodbi o zaposlitvi, saj to ureja zakon. Stvar delodajalca je, kako bo pridobil podatke o dejavnosti delavca kot s.p.-ja, delavec pa tega ni dolžan posredovati. Ta konkurenčna prepoved velja za še zaposlenega delavca pri delodajalcu, kasneje pa je delavec morda vezan na »lojalnost« s konkurenčno klavzulo, ki je bila v pogodbi o zaposlitvi.

Upokojenec z registriranim popoldanskim s.p. se mora za vsaj 20 ur tedensko vključiti v socialna zavarovanja, pri tem pa dobiva le sorazmerni del pokojnine, seveda zmanjšano.

Študent ima lahko le polno registriran status samostojnega podjetnika in ne popoldanski s.p..

Razlike: s.p. za polovični delovni čas in samostojni podjetnik

Obe inačici samostojnega podjetništva imata enak pravno-formalni status, torej so obveznosti in pravice enaka, bistvena razlika pa je pri plačilu prispevkov za socialno varnost.

Kje ustanoviti s.p. za polovični delovni čas in kakšni so stroški?

Popoldanski s.p. se lahko brezplačno ustanovi preko portala eVem, SPOT točk ali s pomočjo notarja. Postopek je enostaven in hiter. Preverite tudi ali se vam splača biti normiranec. 

Prispevki za popoldanski s.p.

Če je popoldanec oseba, ki je sicer zaposlena za polovični delovni čas (20 ur tedensko), mora sam pokriti razliko do 40 ur kot samostojni podjetnik, ostali čas pa deluje kot s.p. za polovični delovni čas.

Popoldanski s.p.-jevec je dolžan mesečni pavšalni prispevek plačati do 20. v mesecu za pretekli mesec in Furs gleda na to zelo strogo. Zneski so pavšalni in jih je potrebno plačati, četudi v tem mescu niste opravljali registrirane dejavnosti, saj mirovanje pri samostojnem podjetništvu ni možno.

Popoldanski s.p. je s plačilom prispevkov zavarovan za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, vse le pri opravljanju registrirane dejavnosti. Zavezan je tudi za plačilo dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje. Osnova zanje je 25% povprečne bruto oktobrske plače v državi. Na to plača prispevke po stopnji 6,36 odstotka.

Poleg tega plačuje še pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Tabela prispevkov za popoldanski s.p. – primer marec 2020

Preberite še:

Uredništvo Podjetnik.net