Podjetja se včasih težko odločajo med obliko sodelovanja oziroma podpore nevladnim organizacijam, društvom, zavodom, itd. Dejansko številni vodje ne ločijo računovodskih in davčnih posebnosti donacij v primerjavi s sponzorstvom. Načelno velja, da je iz davčnega vidika za dajalca sponzorski odnos ugodnejši.
Splošno
Za sponzorja – davčni zavezanec kot pravna oseba ali s.p. – je sponzorstvo strošek, namenjen promocijo njegove blagovne znamke ali produkta in tako v 100% priznan kot odhodek.
Donacije so številnim neprofitnim, humanitarnim, športnim ali prostovoljskim društvom in zavodom zelo pomemben vir prihodkov. Skladno s Pravilnikom o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti je donacija brezpogojni prispevek, brez vračila. In ne zmanjšuje davčne osnove donatorja.
Pogodba
V obeh primerih je potrebno skleniti pogodbo med sponzorjem ali donatorjem in prejemnikom donacije oziroma sponzorskih sredstev.
Sponzorska pogodba je poslovni dogovor o storitvah, ki jih bo za sponzorja opravil sponzoriranec v zameno za sponzorska sredstva. Storitve morajo biti čim podrobnejše opisane in opredeljene. Sponzor lahko sklene sponzorsko pogodbo z neko organizacijo, pravno osebo in celo fizično osebo. Oblika in vsebina sponzorske pogodbe ni predpisana, v praksi vsebujejo elemente licenčnih, agencijskih, posredniških, mandatnih, distribucijskih in drugih tipskih pogodb. Pogodba mora jasno vsebovati: generalije obeh pogodbenih strank, namen plačila sponzorskih sredstev, morebitno dinamiko plačil, natančno opredeljene storitve in roke za izvedbo storitev sponzoriranega partnerja.
Donatorska pogodba ne zavezuje prejemnika sredstev za kakršnekoli protiusluge. Pogodba ali podoben dokument mora vsebovati: naziv in naslov organizacije – prejemnika donacije, namen zbiranja donatorskih sredstev, višino in obliko donacije in način, kako bodo ta porabljena. Obveznosti prejemnika donacije ni.
V primeru davčnega pregleda enega ali drugega odnosa je potrebno odnos med strankama in porabo sredstev ustrezno dokumentirati.
Sponzorirana sredstva so lahko v fizični obliki, zlasti pa v finančni, pri donacijah pa so pogostejše fizične oblike.
Davčna obravnava donacij
Za donatorja so donacije davčno nepriznan odhodek (30. člen ZDDPO-2), torej podarjena sredstva ne zmanjšujejo davčne osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Za l. 2021 lahko zavezanci uveljavljajo olajšavo za plačane donacije v višini 0,3 % oziroma 0,5 % od obdavčljivih prihodkov. Dodatno olajšavo v višini 0,2 % obdavčljivega prihodka se lahko koristi,kadar gre donacija prostovoljnim društvom, ki so ustanovljena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in delujejo v javnem interesu (npr. gasilci).
V l. 2022 pa se davčna olajšava dviga na 1 % oziroma 1,2 %. Če npr. v l. 2021 znašajo prihodki zavezanca 200.000€, znaša olajšava za donacijo športnemu klubu (200.000€ x 0,3%) = 600€, ne glede na to, kolikšen je bil znesek donacije.
Za doniranje organizaciji z nepridobitno dejavnostjo donacije niso obdavčene. Donator lahko uveljavi olajšavo pod pogojem, da:
- donira za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene, in
- je donacija namenjena rezidentom Slovenije ali države članice EU
Če donator zaradi premajhne davčne osnove v določenem poslovnem letu ne more v celoti uveljaviti olajšave za donacije, lahko to stori v naslednjih treh davčnih obdobjih.
Prejemniku donacije se donatorska sredstva štejejo v prihodek.
DDV pri donacijah
Donacije niso predmet obdavčitve z DDV. Donacija namreč ne pomeni opravljanja storitev ali dobave blaga za plačilo (15. člen PZDDV-1). Kot smo že omenili, donator podari sredstva brez povračila v obliki dobave blaga ali opravljanja storitve.
Davčna obravnava sponzorstev
Sponzor (pravna oseba ali s.p.) nima davčnih posebnosti ali olajšav, saj je strošek sponzorstva v celoti namreč odhodek, namenjen za lastno promocijo.
Za razliko od donacij – brezpogojnega odnosa – gre pri sponzorstvih za plačilo storitev promocije dejavnosti prejemnika/sponzoriranca s strani sponzorja/naročnika. Prejemnik sponzorskih sredstev praviloma izda račun za opravljene storitve sponzorju. Odhodki na podlagi prejetega računa so pri sponzorju davčno priznani, če so (1. in 2. odstavek 29. člena ZDDPO-2):
- potrebni za pridobitev obdavčljivih prihodkov,
- neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti,
- nimajo značaja privatnosti in
- so v skladu z običajno poslovno prakso.
Prejemnik sponzorska sredstva obravnava kot obdavčljiv prihodek z naslova opravljenih storitev.
DDV – sponzorstva
Prejemnik sponzorskih sredstev, pravna oseba, mora sponzorju izdati račun za opravljene storitve reklamiranja in promocije, v katerega je vračunan tudi 22% davek na dodano vrednost.
Sponzoriranec – zavezanec za DDV-, mora DDV obračunati in ga odvesti. Sponzorska sredstva se vključijo v osnovo za plačilo davka na dohodek pravnih oseb. Pri sponzoriranju gre za opravljanje storitev po 3. členu Zakona o davku na dodano vrednost.
Uredništvo Podjetnik.net
Poglejte si tudi:
https://podjetnik.aktualno.si/davcne-olajsave/
https://podjetnik.aktualno.si/davcno-priznani-odhodki-za-znizanje-davka-na-dobicek/