Veliko slišimo ali stvareh, ki bi jih morali početi s svojimi otroki. Pomembno pa je tudi, od stvari obrnemo in razmislimo, česa ne smemo početi.
Margot Machol Bisnow je za svojo knjigo “Raising an Entrepreneur” (Kako vzgojiti otroka -podjetnika) intervjuvala starše, ki so tako vzgojili uspešne odrasle osebe, iz katerih bi razumela, kako so svojim otrokom pomagali uresničiti njihove sanje.
Izsledki so zanimivi in jih lahko uporabimo kot izhodišče za razpravo o njihovi uporabnosti.
Kljub raznolikemu etničnemu, socialno-ekonomskemu in verskemu ozadju teh uspešnih ljudi so bile 4 stvari, 4 skupne značilnosti, ki jih starši teh inteligentnih, motiviranih in podjetnih ljudi niso bile počeli tem otrokom.
Konjičkov njihovih otrok niso imeli za zapravljanje časa
Silvia Vianello
Šport, videoigre, glasba, malo potepanje: vsak otrok staršev, s katerimi sem govorila, je imel močno zanimanje za neko zadevo izven šolanja, pravi avtorica knjige. Starši svojih otrok niso odvračali od hobijev, ker so vedeli, da jih to ohranja duševno aktivne.
Radha Agrawal, ustanoviteljica Daybreaker, globalnega jutranjega plesnega gibanja z več kot 500.000 člani v 30 mestih sveta. Pred tem je bila izvršna direktorica Super Sprowtz, gibanja za otroško zabavo, osredotočenega na zdravo prehrano.
Med odraščanjem je bil zaljubljena v nogomet. Ob podpori staršev sta se s sestro dvojčico Miki leta od petega leta dalje po tri ure na dan igrali nogomet. Igrali sta tudi na univerzi Cornell, kjer sta bili znani kot “Legendarni nogometni dvojčici”.
Čeprav njena kariera nima nobene zveze z nogometom, mi je Radha povedala, da je v tem športu razvila veliko odločnosti in odpornosti: »Moraš biti discipliniran. Naučiš se biti organiziran in osredotočen. Naučiš se načinov timskega dela in tega, kar je potrebno, da si kapetan.”
Nikoli se niso odločali v imenu svojih otrok
Nenehno sprejemanje odločitev namesto svojih otrok je lahko zelo mamljivo. Navsezadnje ste odrasli – svoje otroke poznate bolje kot kdorkoli drug in ne želite, da trpijo ali se motijo. Toda uspešni starši se tej skušnjavi uprejo.
Ellen Gustafson je voditeljica in redna predavateljica na področju družbenih inovacij. Njena mati je zanjo rekla: »Spodbujali smo jo k samostojnosti, k razmišljanju s svojo glavo. Zaupaj, a preveri. Preverite. Prepričajte se, da je res. Ne pijte pijače samo zato, ker to počnejo vsi drugi, saj to ne pomeni, da morate.'”
Tako je, če želite, da vaš otrok odrašča previdno, vendar ne prestrašeno.
“Kot starši lahko vidite, v čem so njihove prednosti,” je nadaljevala, “ampak morate jih prepričati, da razumejo, nato pa razumeti sami. Najboljši način je, da vprašate npr.: ‘Katera izbira bi bila po tvojem mnenju najbolj uporabna zate v prihodnosti?’«.
Nikoli jih niso silili v diplome, ki obljubljajo visoke plače
Nič nimam proti akademskim in poklicnim kvalifikacijam, pravi avtorica knjige, oba z možem imava diplomo in nama je šlo dobro …
Toda univerzitetna diploma je lahko draga izguba časa za vašega otroka, če ni povezana z njegovimi interesi. In če je edini razlog, zakaj je vaš otrok v šoli, da dobi kos papirja, to ne bo delovalo.
Nekdo, ki ima nekaj dovolj rad in trdo dela na tem, bo našel način, da to spremeni v dobro plačan posel tudi brez diplome na tem področju. In ne bo jih strah, da se soočijo s priložnostjo, ki nekajletni trud ne bo takoj obrestovala.
Seveda ne moreš biti zdravnik, če nimaš diplome, lahko pa odpreš zasebno ambulanto, za katero najameš zdravnike. Nekako tako kot Bill Gates, ko se pošali, da ni inženir, ampak da so jih vsi njegovi nekdanji univerzitetni kolegi, ki jih je najel za delo pri Microsoftu.
Nikoli niso zanemarili finančnega izobraževanja
Čeprav starši otrok podjetnikov svojih otrok nikoli niso silili v dobro plačano službo, so si vsi prizadevali svoje otroke naučiti ravnanja z denarjem v takšni ali drugačni obliki.
Znani Joel Holland je leta 2012 prodal polovico svojega prvega podjetja, Storyblocks, za 10 milijonov dolarjev. Močno delovno etiko je pridobil že v zgodnji mladosti; on in njegova sestra sta čistila hišo, da bi dobila žepnino.
»Tla so morala biti dovolj čista, da smo jedli na tleh. To me je naučilo trdega dela,« je rekel. In vsi v osnovni šoli so imeli kotalke, vendar mi jih starši niso kupili. Rekli so, ‘če jih hočeš, moraš varčevati.’ V tistem trenutku me je hudo jezilo, vendar sem zares cenil vrednost denarja.”
Njegovi starši tudi niso plačali njegovega študija na fakulteti, ampak si ga je sam s študentskimi posojili in denarjem, ki ga je zaslužil z delom.
»Ker sem sam plačal študij, nisem nikoli zamudil predavanja. Izračunal sem moj strošek vsake lekcije na 500 dolarjev. Če bi me zamikalo, da bi predavanje izpustil, sem vedno mislil … v tej uri ne morem narediti ničesar, kar bi bilo vredno več kot 500 dolarjev.«
Joelova zgodba ponazarja, zakaj otrok ne bi smeli učiti, da si morajo prizadevati za dobro plačane poklice, ampak da je pomembno vedeti kaj o denarju, kako denar deluje.
Če ste nečemu predani, postanete v tem zares dobri, boste opazili, da svetu nekaj manjka, kar lahko spremenite v svoj posel. In Joel je to storil dvakrat.
Seveda pa je težko prenesti finančno izobrazbo na otroke, če sami nikoli nismo bili deležni finančne izobrazbe.
https://www.silviavianelloacademy.com/
