Pogodba o zaposlitvi zagotovo spada med tiste dokumente, zaradi katerih so podjetniki – začetniki velikokrat v prekršku in se izpostavljajo visokim globam zaradi neurejenih »papirjev«. Pogodba o zaposlitvi nikakor ni izjema, saj marsikoga zanese, češ, ‘bom že kasneje, saj je še dosti časa, naj najprej vidimo, kako se bo nova moč prijela dela‘, in podobno. Vendar tega časa ni, inšpekcijski pregled bi lahko pomenil denarno kazen in sitnosti.
S pogodbo o zaposlitvi se torej sklene delovno razmerje pred nastopom delavca na delovnem mestu. Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki.
Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas
Prijava prostega delovnega mesta
Delodajalec mora razpisano prosto delovno mesto javno objaviti na Zavodu za zaposlovanje le, če gre za zaposlitev tujca, sicer so dovoljeni drugi kanali. Javni sektor ali gospodarske družbe v pretežni lasti države morajo prosto delovno mesto obvezno objaviti tudi pri Zavodu za zaposlovanje. Javna objava prostega delovnega mesta ni potrebna v primerih: zaposlitev vodilnih delavcev, družbenikov, lastnikov, družinskih članov delodajalca, sklepanja prenovljene pogodbe, zaposlitve invalida, do 3-mesečne zaposlitve za določen čas in še nekaterih redkih posebnostih.
Objava razpisa za prosto delovno mesto mora imeti rok za prijavo, ki ni krajši od treh dni, zajemati pa mora tudi pogoje, ki jih mora zadovoljevati kandidat, ter tudi opis dela. Od kandidatov, ki bi se prijavili, delodajalec ne sme zahtevati podatkov o družini, morebitni nosečnosti in ostalih, ki nimajo neposredne zvez s prijavo na neko delovno mesto.
Neizbrane prijavljene kandidate je potrebno o zavrnitvi obvestiti. (Lahko uporabite e-obrazec: Obvestilo neizbranemu kandidatu). Maksimalni rok je 8 dni po sklenitvi pogodbe z izbranim kandidatom. Na zahtevo kandidata mu mora delodajalec vrniti vse dokumente, ki jih je predložil kot dokaze k vlogi.
Izbranec mora dobiti pisni predlog pogodbe vsaj tri dni pred podpisom, o čemer ga delodajalec obvesti (e-obrazec: Obvestilo o predložitvi pisnega predloga pogodbe o zaposlitvi). En original pogodbe dobi ob sklenitvi delavec. Delodajalec ne sme pogojevati pogodbe npr. s sprejetjem prepovedi nosečnosti oz. materinstva ali vnaprejšnje odpovedi pogodbe.
Izbrani kandidat ne sme začeti z delom, dokler ne sklene pogodbe o zaposlitvi, sam mu šele od datuma pogodbenega nastopa na delo (če tega ni velja datum sklenitve pogodbe) tečejo vse pravice iz delovnega razmerja ter zdravstveno in socialno zavarovanje.
Pogodba o zaposlitvi
Pogodbo o zaposlitvi sme skleniti le oseba, starejša od 15 let. Praviloma se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom (40 ur na teden). Če je sklenjena za krajši čas, so sorazmerne temu tudi pravice in obveznosti, razen pri tistih delavcih, kjer so urejene s posebnimi predpisi (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo) in so enake, kot pri polnem delovnem času.
Pogodba o zaposlitvi mora po določilih Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) vsebovati:
- podatke o pogodbenih strankah
- naziv delovnega mesta, vrsta dela, opis dela in nalog
- kraj opravljanja dela
- delovni čas in režim delovnega časa,
- določilo o letnem dopustu in načinu izrabe letnega dopusta
- način nagrajevanja (npr. znesek osnovne plače v EUR in dodatki)
- plačilno obdobje, plačilni dan in način izplačevanja plače
- datum ali pogoje za prenehanje pogodbe z dolžino odpovednih rokov
- navedba ustreznih kolektivnih pogodb oz. splošnih aktov delodajalca
- datum nastopa dela.
Poslovodne osebe imajo lahko določila nekoliko drugačna, še posebno glede odgovornosti, delovnega časa, bonusov, počitka, discipline, pogojev prenehanja pogodbe, itd.
Poslovodne osebe so lahko v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ali pa opravljajo poslovodno funkcijo na podlagi pogodbe civilnega prava.
Delodajalec je dolžan delavca najkasneje na dan začetka dela prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti.
Pogodba o zaposlitvi za določen čas
Po 52. členu ZDR-1 se lahko pogodba sklene za določen čas za dela in opravila, ki niso trajne narave in to za obdobje, ki skupaj ni neprekinjeno daljše od dveh let za posameznega delavca, sicer ta postane pogodba za nedoločen čas. Izjema so delavci na projektih, ki trajajo dlje kot dve leti.
Omejitve glede sklepanja ne veljajo za podjetja z manj kot 11 zaposlenimi, če to dopušča panožna kolektivna pogodba.
Če delodajalec po dveh letih pogodbe ne podaljša oz. jo ne spremeni v pogodbo za nedoločen čas, na isto mesto ne sme zaposliti drugega delavca, tudi prekarnega ne. Z istim delavcem se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas šele po trimesečni prekinitvi pogodbenega odnosa.
Inštitut Mediapro