Letno imamo v Sloveniji za 234 milijonov evrov škode zaradi alkohola, medtem ko s trošarinami in davki dobimo v blagajno zgolj 90 milijonov evrov (vir: SNDCA).
Že to je zaskrbljujoče in opitost na delovnem mestu zagotovo povzroča škodo.
Ne gre pa pozabiti, da je delavec zavarovan tudi med prihodom na delo (kjer opit ali drogiran ne bi smel delati).
51. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu pravi: “Na podlagi določbe 51. člena ZVZD-1 delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc, kršitev te določbe pa je sankcionirana s predpisano globo.”
Zakon ne določa meje alkoholiziranosti in torej ne dopušča odstopanj od meje 0,0 promila.
Enako je določeno, da delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil ali opojnih sredstev, ki bi lahko vplivali na njegove psihofizične sposobnosti.
Še posebej na delovnih mestih, kjer je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu, kot je to določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.
Vsa podjetja sprejmemo Pravilnik o preverjanju alkoholiziranosti in prepovedanih drog na delovnem mestu (ne samo alkohola).
V pravilniku se opredeli postopek in način ugotavljanja alkoholiziranosti na delovnem mestu in tudi sankcije za delo pod vplivom alkohola.
Vključno z odstranitvijo delavca z delovnega mesta, kar je delodajalec v vsakem primeru dolžan storiti.
Delodajalci zagotovo želijo, da ne bi prihajalo do napak in celo izpodbijanj verodostojnosti postopka preverjanja prisotnosti alkohola na delovnem mestu.
Ključno je, da interni akt delodajalca postopek ugotavljanja alkoholiziranosti delavcev ureja čim bolj dosledno in kredibilno. In tudi jasno tako, da nanj lahko oprejo in ga uporabijo v konkretni situaciji.
S postopkom ugotavlja alkoholiziranosti mora biti delavec seznanjen vnaprej.
Če delavec ne želi opraviti preizkusa alkoholiziranosti – alkotest – se to zapiše v zapisnik (z razlogom ali brez).
Lahko se mu ponudi preizkus z odvzemom krvi oz. s strokovnim pregledom pri pooblaščeni ustanovi. V primeru, da delavec odkloni obe možnosti preizkusa oz. da odkloni podpis zapisnika o opravljenem preizkusu alkoholiziranosti, to velja za priznanje alkoholiziranosti.
Poudariti velja, da v primeru, če delavec odkloni alkotest, se smatra, da je pozitiven (tako kot v CCP, če te ustavi policaj).
Lahko pa delavec na svoje stroške v roku dveh ur dokaže, da ni pod vplivom alkohola. Delavec gre na Inštitut za sodno medicino v Ljubljani na odvzem krvi. Njihov izvid toksikološke preiskave je dokončen.
Morebitne priče niso verodostojne za ugotavljanje alkoholiziranosti osebe, saj so lahko znaki opitosti enaki kot pri npr. osebi pred kapjo. To bi na sodišču padlo.
Poudariti velja, da ima delavec pravico do zasebnosti in spoštovanja osebnosti ter možnostjo zavračanja posegov, zlasti invazivnih, v njegovo telo, torej spoštovanja telesne nedotakljivosti in varovanja osebnih podatkov.
V primeru ponavljanja kršitev, torej alkoholiziranosti, Zakon o delovnih razmerjih za primer kršitev obveznosti iz delovnega razmerja predvideva naslednje sankcije:
- disciplinske sankcije
- opozorilo pred odpovedjo
- redna odpoved iz krivdnega razloga
- izredna odpoved.
Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora delodajalec vse splošne akte pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatom oziroma svetu delavcev.
Ti v osmih dneh lahko podajo mnenje na predlogi, vendar to delodajalca ne zavezuje, se mora do njega opredeliti. Vsekakor mora delodajalec o vsebini pravilnika o preverjanju alkoholiziranosti, drog in drugih prepovedanih substanc delavce neposredno obvestiti.
Ta pravilnik bo ob morebitnem obisku v podjetju pregledal tudi inšpektor za delo.
Prav tako delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na njegove psihofizične sposobnosti na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.
Nekatera delovna mesta zahtevajo resnično ničelno toleranco do vsakršnih opojnih substanc.
Delodajalec je tisti, ki v oceni tveganja opredeli delovna mesta, na katerih bi bil lahko preizkus na prisotnost alkohola, drog in prepovedanih substanc v organizmu delavca izveden kot dodatni ukrep zagotavljanja varnega in zdravega dela.
Postopek testiranja zaposlenih na droge in alkohol je odvisno od delodajalca oziroma njegovega internega akta.
Ta določa način in postopke, s katerimi ugotavlja prisotnost alkohola, drog in prepovedanih substanc v organizmu delavca. Določa odgovornega delavca, ali zunanjo službo, ki izvaja meritve, kako in kdo opravi analizo vzorcev, kakor tudi kdaj se šteje, da je delavec pod vplivom alkohola.
Za prekrške in nespoštovanje določil po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu se delodajalec kaznuje z globo od 2.000 do 40.000 evrov.
Posebej se kaznuje še odgovorna oseba delodajalca – z globo od 500 do 4.000 evrov.
Kaznovan je lahko tudi delavec, ki dela ali je na delovnem mestu pod vplivom alkohola. Že omenjeni zakon za tovrsten prekršek predpisuje globo od 100 do 1.000 evrov.
Kaj pa povedo o svojih izkušnjah v detektivsko-varnostni agenciji Detekta?
Mateja Šober Ažman:
Podjetja se zadnja leta vedno bolj zavedajo problema alkohola na delovnem mestu. Največ je tega v proizvodnih podjetjih pri delavcih z nižjo izobrazbo. Nasprotno je pri zlorabah drog. Tam je teh zlorab več na višjih delovnih mestih (srednji in višji management).
Letno opravimo okoli 500 alkotestov, večinoma z namenom preventive v podjetjih.
Približno 15% je takih, kjer je potrebno opraviti urgentni alkotest, saj je delodajalec opazil, da je velika verjetnost, da je eden ali več delavcev trenutno pod vplivom alkohola.
Srečevali smo se z različnimi, tudi nenavadnimi primeri.
Tako je dotični delavec, za katerega je obstajal sum, da je pod vplivom alkohola, ušel iz delovnega mesta in ga ni bilo mogoče najti.
Bili so primeri poskusov nepravilnega pihanja v alkoskop, češ, da nimajo moči, da bi dovolj pihali v aparat…kar je enostavno smešno, saj oseba ne potrebuje veliko zraka in moči, da pihne v alkoskop.
Neki delavec je skušal oporekati rezultatu alkotesta (napihal je 0,34) s tem, da je pri malici jedel solato s kisom in da ima kis v sebi alkohol in da je zaradi tega alkoskop pokazal pozitiven rezultat. Izgovorov je veliko, a dejstvo je, da delavec na delo NE SME PRIHAJATI vinjen, niti med delovnim časom ne sme uživati alkohola.
Torej, če je nekdo večer prej pil alkohol (na primer na zabavi), zjutraj pa je bil na delovnem mestu rezultat še vedno pozitiven, je takega delavca potrebno odstraniti z delovnega mesta.
Preverjanje alkoholiziranosti in prepovedanih drog na delovnem mestu se iz leta v letu dejansko povečuje.
Posledica je zavedanje delodajalca o možnih posledicah v primeru nesreč na delovnem mestu ali konec koncev nesreče na poti domov, v kolikor je delavec pod vplivom alkohola.
V takih primerih (nesreča na delovnem mestu pri delavcu, ki je pod vplivom alkohola ipd.) je delodajalec objektivno odgovoren za primer nesreče.
Zadnje čase tudi zavarovalnice preverjajo ali je delodajalec res naredil vse, da prepreči morebitne nesreče na delovnem mestu, vključno z varnostjo pri delu (kamor spada redno preverjanje alkoholiziranosti na delovnem mestu).
Če zavarovalnica ugotovi, da temu ni tako, lahko zavrne odškodninski zahtevek delodajalca, če je imel zavarovano opremo ali kar že v podjetju, škodo tega pa je povzročil delavec pod vplivom alkohola.
Najboljša je preventiva – kar pomeni, redno preventivno opravljanje alkotestov v podjetjih. S tem se v večini primerov izognejo morebitnim problemom v prihodnje.
Viri:
33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZposS
Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1) Uradni list RS, št. 17/2011
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) Uradni list RS, št. 43/11
Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZposS, v nadaljevanju: ZDR-1.↩
Uradni list RS, št. 43/11, v nadaljevanju: ZVZD-1.↩
