“Follow the trend lines, not the headlines!”
(William J. Clinton)
Definicija trenda po SSKJ pravi, da gre za značilnost pojava glede na spreminjanje v daljšem časovnem obdobju, in se kot taka zlahka prezrcali tudi v svet družbenih medijev. Hitremu tempu vsakdana se družbeni mediji zvesto prilagajajo, trendi na njihovem področju pa so kot semafor orientacij, ki mu podjetja v želji po uspehu, skorajda morajo slediti.
7 (ne nujno hierarhično razporejenih) trendov nakazuje na prevlado video vsebin s TikTokom na čelu, vzpon spletnega nakupovanja, porast nišnih platform, višanje moči VR-ja, nadgradnjo sodelovanj z vplivneži ter vedno višja pričakovanja potrošnikov. In slednja si najbrž prav vsako podjetje želi doseči / preseči.
Pa si podrobneje poglejmo, kako bodo trendi družbenih medijev spreminjali komunikacijo in kreirali njene posledice.
TREND št. 1 : TikTok narekuje ostalim platformam, da sledijo njegovemu ritmu.
Video platforma, ki je hitro podrla rekorde prenosov in za podjetja ter različne blagovne znamke postala najboljša aplikacija za povezovanje s trenutnimi in bodočimi potrošniki, bo še naprej dirigirala trende, ki bodo subtilno integrirani s strani ostalih platform. Uporabniki so tako hitro osvojili TikTok, da ostale platforme družbenih medijev niso imele druge izbire, kot da mu sledijo. Instagram je na primer vzpostavil t. i. Reels, v Slovenijo pa kmalu prihaja tudi TikTok oglaševanje, kar zagotovo pomeni novo ero slednjega.
TREND št. 2 – Nakupovanje preko družbenih omrežij.
Eden izmed rezultatov globalne pandemije je rast spletnih trgovin, skupaj s porastom uporabe družbenih omrežij. Vedno več lastnikov spletnih trgovin se odloča za ustvarjanje t. i. »Social shopa«. Gre za povezavo spletne trgovine s Facebookom ali Instagramom, kjer se lahko na objavah označi izdelke, s klikom na oznako pa lahko uporabnik izdelke kupi, brez, da bi odprl spletno trgovino ponudnika. Ta optimizacija uporabniške izkušnje omogoča, da se pot do nakupa skrajša in posledično zmanjša tveganje, da bi si uporabnik v procesu nakupa premislil.
TREND št. 3 – Zrelejši marketing z vplivneži.
Influencer marketing je postala prevladujoča marketinška metoda. Rast družbenih medijev je še v teku, posledično se tudi zanimanje in potreba po vplivnežih povečuje, saj, kot kaže, ponujajo vse boljše rezultate z manj tveganja za podjetja, ki z njimi sodelujejo. Pričakujemo lahko povečanje regulacije in odgovornosti do vplivnežev z namenom, da bo vse več blagovnih znamk le-te jemalo resno in v njih videlo dodano vrednost.
TREND št. 4 – Potrošniki in uporabniki družbenih omrežij imajo večja pričakovanja do vsebin.
Zaradi pandemije, ki je tržnikom pripravila kar nekaj izzivov, se je spremenila tudi komunikacija do potrošnikov. Da bi blagovne znamke ostale vidne svojim potencialnim strankam, mora biti njihovo komuniciranje v prihodnosti veliko bolj specifično oz. prilagojeno. Potencialno to pomeni ustvarjanje posebne vsebine glede na generacijo, lokacijo, spol ali hobi. V tej dobi, ko imajo podjetja dostop do večine osebnih podatkov, uporabniki pričakujejo, da se nivo komuniciranja dvigne na višjo raven in so vsebine ter s tem tudi celotna uporabniška izkušnja prilagojena izključno njim.
Trend št. 5 – Trend virtualne in razširjene resničnosti (VR in AR) narašča.
Zanimanje ljudi za tovrstno tehnologijo začenja naraščati, kljub določenim zadržkom. Oklevanje se lahko spremeni, saj se naraščajoča konkurenca v metaverzumu nadaljuje tudi v letu 2022. Meta je napovedala, da želi bolje izkoristiti svoje naložbe prav v AR. “4 osebe od 10 v ZDA niso uporabljale in jih ne zanimata uporaba AR in VR med nakupovanjem, glede na Bizrate Insights. Vendar pa je 23 % takšnih, ki so kljub temu, da je še niso uporabljali, zelo zainteresirani,” poroča eMarketer. Tržniki morajo tako biti še bolj odprti za eksperimentiranje z AR in VR, kot načinom za izboljšanje uporabniških izkušenj.
Trend št. 6 – Porast platform z nišno publiko.
Vsi poznamo trdno uveljavljene družbene platforme z množičnim občinstvom (Facebook, Twitter, Instagram). Pojavile pa so se novejše platforme, ki ponujajo bistveno reduciran medijski model z mnenjem, da je druženje med nišnimi publikami bolj priročno in varnejše kot v množičnih skupnostih. Ti novinci vključujejo platforme podcastov (npr. Spotify), platforme za klepet v živo (npr. Clubhouse) in »podskupnosti« na uveljavljenih platformah (npr. Twitter Spaces). Njihov cilj je omogočiti ljudem, da vzpostavijo pomembne in smiselne povezave s svojimi najljubšimi ustvarjalci ali skupnostjo, namesto da bi se zanašali na algoritemska priporočila za »engage« na že uveljavljenih platformah.
TREND št. 7 – Meritve video vsebin.
S prevlado TikToka, se je sprožilo burno tekmovanje za uvedbo kratkih videoposnetkov in možnosti prenašanja v živo, kot sta YouTube Shorts in Instagram, ki javno razglaša, da daje prednost videu pred fotografijami. Kaj to pomeni za prihodnost? Tržniki bi morali meriti oz. analizirati ali predvajanje video vsebine s povezavo do spletnega mesta vodi do dejanske konverzije. Povedano drugače: ključno je povezovanje podatkov iz družbenih medijev s podatki o prodaji ali konverzijah na njihovih spletnih mestih/trgovinah.
Z upoštevanjem predstavljenih trendov uspeh podjetja na družbenih medijih ne bi smel izostati. Vsekakor pa je vedno dobrodošel še kak drug vidik, nasvet ali dodatna pomoč pri snovanju kampanj, katere lahko vedno ‘potegnemo iz rokava’ pri IPM komunikacijah.
Jana Bedenik, IPM Komunikacije
