Prodajniki pogosto slišijo od trgovcev, še posebno, če gre za kako novost ali neznano znamko. Sliši se enostavno, kaj pa zares pomeni, da gre za komisijsko prodajo?
Več izkušenj imamo ljudje v vsakdanjem življenju, ko bi radi prodali rabljen avto preko posrednika ali kako drugo, vrednejše blago, pa ga posrednik ne želi kupiti, ampak predlaga le komisijski način prodaje.
Za komisijsko prodajo gre tako lahko v primeru posredniške prodaje novega blaga, kot tudi rabljenega blaga, o čemer se dogovorita dve entiteti v državi. Če gre za čezmejno, mednarodno sodelovanje, pa se namesto izraza komisijska uporablja konsignacijska pogodba.
Komisijska prodaja je dokaj zakonsko regulirana dejavnost. Obligacijski zakonik http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1263 je podlaga za Komisijsko pogodbo. Pogodba se praviloma sklepa v primeru blaga večje vrednosti ali dolgotrajne, delne prodaje in so z njo urejene tudi na prvi pogled manj pomembne malenkosti, ki bi lahko pripeljale do sporov med strankama.
Komisijsko pogodbo sklepata običajno dve stranki, dve (pravni) osebi, komisionar in komitent.
Komisionar je praviloma podjetje ali s.p., ki na račun komitenta opravi enega ali več poslov. V zameno mu opravljeno storitev mu komitent (fizična ali pravna oseba) plača dogovorjeno provizijo. Komisionar lahko dela – opravlja posle – za nekega komitenta na ekskluzivni osnovi, lahko pa naročila izvršuje za več komitentov.
S komisijsko pogodbo se dogovorijo pogoji sodelovanja. Komisionar se zavezuje opraviti v svojem imenu na račun komitenta enega ali več poslov zanj, za kar bo dobil plačano provizijo.
Provizija je lahko standardna, po tarifah, kot jo zaračunava komisionar vsem komitentom, ali pa je določena s pogodbo posebej za nek posel. Lahko je v fiksnem znesku ali v relativnem – odstotkih od prodajne vrednosti.
V pogodbi so navodila komisionarju, kako naj ravna glede opravljanja naročila in od navodil komisionar nima prave odstopati.
Komisionar izvršuje posle za račun komitenta, zato mora varovati njegove interese. Komisionar mora z zaupanim mu blagom ravnati kot dober gospodar. Blago mora čuvati in varovati pred poškodbami in uničenjem, če tako določa pogodba, in je za povzročeno škodo odgovoren komitentu. Je pa komitent dolžan komisionarju povrniti vse stroške, ki jih je imel z blagom, da je opravil posel, kot so skladiščenje, transport, zavarovanje in podobno, ki lahko tudi pogodbeno določeni, ali pa so po pogodbi šteti v višino provizije.
Ob zaključku prodaje komisionar blago izroči kupcu in mu izstavi račun, komintentu pa poda poročilo o opravljenem poslu ter mu izda račun za provizijo.
Kadar komisionar proda blago pod dogovorjeno vrednostjo, mora komitentu povrniti razliko med cenama. Komisionar lahko obvesti komitenta, da ima kupca, ki je pripravljen blago plačati po nižji ceni, od dogovorjene s komitentom. Komitent lahko vztraja pri svojem in odkloni posel. Če posla ne odkloni, lahko komisionar po svoji presoji vseeno sklene posel, vendar je dolžan povrniti škodo komisionarju.
Nekoliko ne-fair pa se zdi, da v primeru, da komisionar iztrži za blago višjo ceno od dogovorjena, vsa razlika pripada komitentu, komisionar pa ne dobi nagrade, če seveda to ni s pogodbo posebej določeno.
Komisionarju pripada provizija tudi v primeru, da posel ni bi izpeljan, pa je krivda na strani komitenta.
Kadar gre za opravljanje ponavljajočih se ali delnih poslov za komitenta, je komisionar upravičen za sprotno zaračunavanje proporcionalnega dela provizije.
Po opravljeni poslu – prodaji – komisionar komitentu sporoči podatke o kupcu. To ni potrebno, kadar gre za blago manjše vrednosti, ki se prodaja v komisijskih trgovinah.
Komisionar hkrati komitentu izroči račun in vse, kar je prejel iz posla, ki ga je zanj opravil.
Poglejmo si še knjigovodski pogled na komisijsko prodajo:
- Komitent blago, ki ga je sicer predal komisionarju, izkazuje med svojimi sredstvi
- Komisionar vodi prevzeto blago izvenbilančno
- Šele pri prodaji se med komitentom in komisionarjem vzpostavi dolžniško-upniški odnos
- Takrat se razbremenijo zaloge pri komitentu in v zunajbilančni evidenci pri komisionarju.
Komisijska prodaja ni zahtevna. Malce zahtevnejše je davčno potrjevanje računov za manjše poslovne subjekte, o čemer bomo pisali v enem od prihodnjih prispevkov.
Uredništvo Podjetnik.net
