Se morda spomnite značilnega prizora iz italijanskih novovalovskih filmov slovitih režiserjev, kot so bili Fellini, DeSica, in drugi, ko se nek krepak, osoren in samozavesten možak, delodajalec ali njegov adlatus, vzpne na tovornjak in izbira delavce za svoje gradbišče.
V množici iskalcev dela pod njim se dvignejo številne roke. Možak pokaže s prstom na prvoizbranega:
Današnje dni ni povsem drugače, le da v živo šefa pri odbiri delavcev redko vidimo; vse se je preselilo na svetovni splet.
Pa so pri zaposlovanju lahko težave? Trenutno nič kaj posebne, zaposlenost je skoraj pregovorno visoka. Hkrati pa se vrstijo napovedi o prihajajoči krizi, Takrat bo spet težko za delo. V raziskavi (BCG) med slovenskimi delojemalci je bilo ugotovljeno, da so v storitvenih poklicih v cca. 2/3 primerov pripravljeni na prekvalifikacijo za drugačno delo in delovno mesto, če bi le obdržali zaposlitev.
Naš ZZZS podpira tako prekvalifikacijo kandidatov v deficitarne poklice. Gre praviloma za dveletno vključitev v proces prekvalifikacije in pridobitve nove izobrazbe.
Deficitarni poklici, kot jih je ZZZS ob upoštevanju razmer na trgu dela določili za obdobje 2021/2022:
- Bolničar
- Električar
- Mehatronik operater
- Mizar
- Pek kruha in peciva
- Slaščičar
- Elektrotehnik
- Tehnik za strojništvo
- Zdravstvena nega
Njim pa namenja dveletno vključitev v naslednje izobraževalne programe:
Srednje poklicno izobraževanje
- Bolničar-negovalec
- Elektrikar
- Mehatronik-operater
- Mizar
- Pek
- Slaščičar
Srednje strokovno ali poklicno tehnično izobraževanje (3+2)
- Elektrotehnik
- Strojni tehnik
- Zdravstvena nega
V izobraževanje se lahko vključi oseba, ki je prijavljena med brezposelnimi.
ZZZS povrne stroške prevoza na izobraževanje v višini 0,16EUR/km in pa plača dodatek za izobraževanje v višini 6,00EUR za dejansko udeležbo na izobraževanju.
Morda bo to marsikomu pri izgubi službe pomagalo k novemu začetku, čeprav menimo, da bi bilo potrebno finančno motivacijo nekoliko ojačati in časovno skrajšati programe, da bi ti lahko potekali predvsem ali izključno v času prijave osebe med iskali zaposlitve. Izbrane izobraževalna ustanovi pa bi z nekoliko fleksibilnosti lahko ponudile tudi druge programe za prav tako deficitarne poklice. Tudi kakšna nagrada za uspešno prekvalifikacijo – oseba jo počne na predlog iz izsledke raziskav iste ZZZS – ne bi bila odveč.
No, druga raziskava, katere povzetke objavljamo, je bila prav tako naročena s strani ZZZS. Po raziskavi ZZZS med delodajalci je popis iskanih poklicev l. 2022, bolj usmerjenih v gospodarstvo, naslednji (seznam B):
- Kadrovski strokovnjaki, strokovnjaki za logistiko
- Mehaniki, monterji, serviserji
- Poklici v gradbeništvu
- Programerji, razvijalci programske opreme
Po isti raziskavi ZZZS med delodajalci je popis nekaterih poklicev v gospodarstvu, ki bodo težko našli zaposlitev v l. 2022 (seznam C):
- Arhitekti, grafični in multimedijski oblikovalci, fotografi
- Filozofi zgodovinarji, politologi, sociologi, antropologi, novinarji
- Oblikovalci, aranžerji, dekoraterji
- Receptorji in referenti v turizmu
- Prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci
- Poslovni sekretarji in tajniki
- Strokovnjaki za prodajo, oglaševanje in trženje.
Na žalost številni naši brali opravljajo prav te poklice….
(Nimamo pojasnil, zakaj ugotovitve obeh raziskav niso skladne in si celo nekoliko nasprotujejo.)
Kakšne rešitve pa družba oziroma od družbe imenovani in plačani skrbniki pripravljajo zanje? Ne vemo.
Vsekakor pa si lahko osebe, ki so izgubile delo ali ga ne dobijo (seznam C) , nekoliko pomagajo tudi same in si iz svojih hobijev ali interesnih dejavnosti same ustvarijo delovno mesto kot podjetniki, s.p.-ji. Za številne poklice in podjetniške usmeritve ni potrebno velikega kapitala ali dolgih priprav, že celo s 100 evri se lahko začne. (Poglejte si:
Nova okoliščina je podnebni sporazum. Samo v mestni občini Velenje bo zaradi zapiranja rudnika in TEŠ-a in s tem povezanih dejavnosti menda izgubili 5000 delovnih mest in bo potrebno ustvarili prav toliko novih. Zanesljivo rudarski poklic za te ne bo prišel v poštev. Torej – prekvalifikacija.
Do takrat, ko pridobimo znanje in veščine, certificirane po NPK ali ne, zatoa pa ni nič narobe, če delamo kot prostovoljci v dejavnosti ali na delovnem mestu, ki nas zanima in kakršno delo bi radi opravljali, da bomo le dobili izkušnje, ki nam bodo kasneje koristile.
Vsekakor pa je glede na omenjeno problematiko zelo primeren komentar spodaj.

Laura Smrekar
Laura Smrekar, partner Competo: