Prekvalifikacija

Se morda spomnite značilnega prizora iz italijanskih novovalovskih filmov slovitih režiserjev, kot so bili Fellini, DeSica, in drugi, ko se nek krepak, osoren in samozavesten možak, delodajalec ali njegov adlatus, vzpne na tovornjak in izbira delavce za svoje gradbišče.

»Zidarji? Rabim tri. Dvignite roke!«

V množici iskalcev dela pod njim se dvignejo številne roke. Možak pokaže s prstom na prvoizbranega:

»Ti, pridi gor na kamion!«

in potem ponovi še pri dveh.

Današnje dni ni povsem drugače, le da v živo šefa pri odbiri delavcev redko vidimo; vse se je preselilo na svetovni splet.

Pa so pri zaposlovanju lahko težave? Trenutno nič kaj posebne, zaposlenost je skoraj pregovorno visoka. Hkrati pa se vrstijo napovedi o prihajajoči krizi, Takrat bo spet težko za delo. V raziskavi (BCG) med slovenskimi delojemalci je bilo ugotovljeno, da so v storitvenih poklicih v cca. 2/3 primerov pripravljeni na prekvalifikacijo za drugačno delo in delovno mesto, če bi le obdržali zaposlitev.

Naš ZZZS podpira tako prekvalifikacijo kandidatov v deficitarne poklice. Gre praviloma za dveletno vključitev v proces prekvalifikacije in pridobitve nove izobrazbe.

Deficitarni poklici, kot jih je ZZZS ob upoštevanju razmer na trgu dela določili za obdobje 2021/2022:

Bolničar
Električar
Mehatronik operater
Mizar
Pek kruha in peciva
Slaščičar
Elektrotehnik
Tehnik za strojništvo
Zdravstvena nega

Njim pa namenja dveletno vključitev v naslednje izobraževalne programe:

Srednje poklicno izobraževanje

Bolničar-negovalec
Elektrikar
Mehatronik-operater
Mizar
Pek
Slaščičar

Srednje strokovno ali poklicno tehnično izobraževanje (3+2)

Elektrotehnik
Strojni tehnik
Zdravstvena nega

V izobraževanje se lahko vključi oseba, ki je prijavljena med brezposelnimi.

ZZZS povrne stroške prevoza na izobraževanje v višini 0,16EUR/km in pa plača dodatek za izobraževanje v višini 6,00EUR za dejansko udeležbo na izobraževanju.

Morda bo to marsikomu pri izgubi službe pomagalo k novemu začetku, čeprav menimo, da bi bilo potrebno finančno motivacijo nekoliko ojačati in časovno skrajšati programe, da bi ti lahko potekali predvsem ali izključno v času prijave osebe med iskali zaposlitve. Izbrane izobraževalna ustanovi pa bi z nekoliko fleksibilnosti lahko ponudile tudi druge programe za prav tako deficitarne poklice. Tudi kakšna nagrada za uspešno prekvalifikacijo – oseba jo počne na predlog iz izsledke raziskav iste ZZZS – ne bi bila odveč.

No, druga raziskava, katere povzetke objavljamo, je bila prav tako naročena s strani ZZZS. Po raziskavi ZZZS med delodajalci je popis iskanih poklicev l. 2022, bolj usmerjenih v gospodarstvo, naslednji (seznam B):

Kadrovski strokovnjaki, strokovnjaki za logistiko
Mehaniki, monterji, serviserji
Poklici v gradbeništvu
Programerji, razvijalci programske opreme

Po isti raziskavi ZZZS med delodajalci je popis nekaterih poklicev v gospodarstvu, ki bodo težko našli zaposlitev v l. 2022 (seznam C):

Arhitekti, grafični in multimedijski oblikovalci, fotografi
Filozofi zgodovinarji, politologi, sociologi, antropologi, novinarji
Oblikovalci, aranžerji, dekoraterji
Receptorji in referenti v turizmu
Prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci
Poslovni sekretarji in tajniki
Strokovnjaki za prodajo, oglaševanje in trženje.

Na žalost številni naši brali opravljajo prav te poklice….

(Nimamo pojasnil, zakaj ugotovitve obeh raziskav niso skladne in si celo nekoliko nasprotujejo.)

Kakšne rešitve pa družba oziroma od družbe imenovani in plačani skrbniki pripravljajo zanje? Ne vemo.

Vsekakor pa si lahko osebe, ki so izgubile delo ali ga ne dobijo (seznam C) , nekoliko pomagajo tudi same in si iz svojih hobijev ali interesnih dejavnosti same ustvarijo delovno mesto kot podjetniki, s.p.-ji. Za številne poklice in podjetniške usmeritve ni potrebno velikega kapitala ali dolgih priprav, že celo s 100 evri se lahko začne. (Poglejte si:

Nova okoliščina je podnebni sporazum. Samo v mestni občini Velenje bo zaradi zapiranja rudnika in TEŠ-a in s tem povezanih dejavnosti menda izgubili 5000 delovnih mest in bo potrebno ustvarili prav toliko novih. Zanesljivo rudarski poklic za te ne bo prišel v poštev. Torej – prekvalifikacija.

Do takrat, ko pridobimo znanje in veščine, certificirane po NPK ali ne, zatoa pa ni nič narobe, če delamo kot prostovoljci v dejavnosti ali na delovnem mestu, ki nas zanima in kakršno delo bi radi opravljali, da bomo le dobili izkušnje, ki nam bodo kasneje koristile.

Vsekakor pa je glede na omenjeno problematiko zelo primeren komentar spodaj.

Laura Smrekar

Laura Smrekar, partner Competo:

Diskrepanca med veščinami in kompetencami kandidatov na trgu in potrebami delodajalcev je vsako leto večja. Gre za kompleksen izziv. Reševati bi ga bilo potrebno holistično ter vzpostaviti jasno strategijo in plan aktivnosti med vlado, izobraževalnim sistemom, delodajalci in posamezniki. Odgovornost za vseživljenjsko učenje, rast in razvoj leži na vseh nas. Posameznik lahko poskrbi, da nenehno pridobiva nova znanja in skrbi za svojo zaposljivost na način, da se prešola, prekvalificira oz. preusmeri na nova področja. Delodajalci lahko pri zaposlenih proaktivno spodbujalo razvoj dodatnih kompetenc in veščin, investirajo v njihovo prekvalificirajo. Stroške prekvalifikacije bi bilo potrebno porazdeliti med vse deležnike, saj gre za skupen cilj za skupno dobro. Država lahko zagotovitvi subvencije za stroške prestrukturiranja, davčne olajšave ali stimulacije za plače. Prav tako še nismo dovolj naredili na sami promociji in dvigu ugleda deficitarnih poklicev, kakor tudi spodbujanju mladih in ostalih, da razvijajo svoje kompetence. Koliko časa traja prekvalifikacija, je odvisno od zahtevnosti in kompleksnosti znanj in veščin, ki jih je potrebno pridobiti – od nekaj mesecev pa to leta in pol.