Družbenik, ki se iz kateregakoli razloga (naveličanost, utrujenost, nezaupanje med družbeniki, nepravična razdelitev dela in ustvarjenega, osebna potreba po finančnih virih, menjava panoge, itd.) odloči, da ne bo več družbenik, ima naslednje možnosti:
- prodaja deleža (tretji osebi, družbenikom ali družbi sami)
- podaritev deleža (kot zgoraj)
- dedovanje deleža (kadar družbenik premine) po njegovi volji ali dogovoru dedičev
- izstop iz družbe (tej pravici se s pogodbo ni možno odpovedati).
Pri prvih treh je pri prodaji tretji osebi vsekakor potrebno preveriti morebitno predkupno pravico družbenikov ali njihovo soglasje glede dotične tretje osebe.
(več: https://podjetnik.aktualno.si/predkupna-pravica-druzbenikov/). V osnovi to ureja ZGD-1, v družbenih pogodbah pa so lahko individualne posebnosti.
V d.o.o. – družbi z omejeno odgovornostjo – osnovni kapital predstavljajo delež(i) ustanoviteljev ali enega samega ustanovitelja.
Kadar jih je več, so lahko vrednosti njihovih vložkov različno visoke, ponavadi sorazmerne z vrednostjo v osnovnem kapitalu (denarni ali stvarni vložek), lahko pa tudi kot intelektualna lastnina, kreativni razvoj in še kaj. Kakorkoli, deleži posameznih družbenikov morajo biti jasni in zapisani v odstotkih v družbeni pogodbi in seveda tudi v registru.
ZGS-1 določa pogoje in posledice za izstop družbenika iz d.o.o. Ob izstopu preneha poslovni delež družbenika in s tem povezane pravice in obveznosti. To hkrati pomeni tudi zmanjšanje osnovnega kapitala družbe.
Družba pa lahko po zakonu tudi izključi družbenika.
Družbenik lahko v primeru utemeljenih razlogov zahteva izstop iz družbe tudi s tožbo.
Razlogi so na primer situacije, da se družbeniku povzroča škoda, če družba ali družbeniki ovirajo ali onemogočajo uresničitev družbenikove pravice do izstopa, če je oviran pri uresničevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi, ali če mu skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti. Analogno lahko družba izključi družbenika.
Ne družbeniku za izstop iz družbe, niti družbi za izključitev družbenika ni potrebno navajati razlogov za to.
Posledično ravnanje
Preostali družbeniki morajo v treh mesecih po izstopu družbenika:
- sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala v višini osnovnega vložka družbenika, ki je izstopil
ali
- sorazmerno s svojimi sedanjimi deleži prevzeti ali povečati nove osnovne vložke tako, da ostane višina osnovnega kapitala enaka.
Izplačilo poslovnega deleža
Izstopljeni družbenik ima pravico do izplačila svojega poslovnega deleža.
Višina vrednost deleža je po trenutni ocenjeni vrednosti, ali, če je družbenik ob ustanovitvi vložil stvarni vložek, vračilo teh stvari ali pravic. V primeru vrnitve tega vložka njegova vrednost ne sme preseči ocenjene vrednosti poslovnega deleža. Vrnitev stvarnega vložka je možna najprej po treh mesecih od izstopa.
Družba je dolžna izstopljenemu družbeniku njegov delež izplačati najpozneje v treh letih od dneva, ko je bil opravljen izstop. Do dneva plačila se vrednost deleža obrestuje po povprečni obrestni meri za bančne depozite na vpogled. Če pustimo vnemar, da je bančni depozit nedvomno varnejši od deleža v podjetju (ki ga lahko vmes ostali družbeniki izčrpajo ali celo pahnejo v bankrot) , je tako obrestovanje nedostojno nizko in bi ga bilo smotrno pravičnejše definirati v družbeni pogodbi. Družba lahko zavlačuje z izplačilom, dokler niso spremembe glede deležev vpisane v sodni register.
Problematično ostaja ocena vrednosti vložka oziroma družbe same. Lahko se družbeniki strinjajo glede vrednosti, ali pa tudi ne, velikokrat zato, ker so pričakovanja družbenika, ki izstopa, močno previsoka. Pri izbiri metodologije kljub neodvisnemu ocenjevalcu lahko pride do drugačnih stališč družbenikov in spora, zato je smotrno tudi to urediti v družbeni pogodbi.
Izstop s tožbo je zapleten postopek zaradi morebitne kompleksnosti odnosov med družbeniki in je tehtanje krivde zelo zahtevno.
Uredništvo Podjetnik.net
Poglejte si še: https://podjetnik.aktualno.si/predkupna-pravica-druzbenikov/
