Avtor Svyatoslav Biryulin je ruski manager in svetovalec, ki živi v Sloveniji. Pri pisanju izhaja predvsem iz svojih dolgoletnih izkušenj z vodenjem podjetij. Knjiga ima 10 poglavij in je namenjena vodjem in poslovodjem. Biryulin je svoje izkušnje in znanje ubesedil v drugačnem odnosu do (stereotipnih) poslovnih tem, katerih spremembe lahko prinesejo podjetju pomembne konkurenčne prednosti. Knjiga je nastala v tesnem sodelovanju s portalom Podjetnik.net, ima tudi originalne ilustracije in bo bralcem na razpolago od septembra dalje.
Kar so vam na poslovnem faksu zamolčali …
Svyatoslav Biryulin
E-knjiga ima 10 poglavij in je namenjena vodjem in poslovodjem v podjetjih. Avtor izhaja predvsem iz svojih dolgoletnih izkušenj pri vodenju malih in srednjih, pa tudi malo večjih podjetij. V njej je razmišljanje in drugačen pristop avtorja do (stereotipnih) poslovnih tem, katerih sprememba lahko prinese podjetju pomembno konkurenčno prednost. Avtor že nekaj let živi in dela predvsem v Sloveniji.
Poglavja:
- Mit o čistem dobičku
Številna podjetja po svetu merijo svojo uspešnost le z velikostjo čistega dobička. Tudi investitorji na delniških trgih ga zelo pozorno spremljajo. No, po drugi strani pa je Steve Jobs kritiziral enega od direktorjev Appla, Johna Scullyja, da se preveč osredotoča na čisti dobiček. Jobs je trdil, da je pozornost le na neto dobičku pahnila podjetje v nezavidljivo situacijo, v kateri je bilo leta 1990. Kaj neki je torej narobe z neto dobičkom? Zakaj mu moramo namenjati manj pozornosti? Na kaj pa bi morali biti bolj pozorni?
- Strategija
Zakaj bi katerokoli podjetje sploh rabilo strategijo, in to celo v tako hitro spreminjajočem se svetu? Ali majhna podjetja potrebujejo strategijo? Kaj lahko sodobnemu poslu sploh prinese ali ne prinese? Kaj pomeni postavitev strategije? Kaj so najpomembnejši deli strategije?
- Kumulativna strategija
Nekaj praktičnih primerov t.i. kumulativne strategije. Kumulativne strategije so tiste, ki so sestavljene, in vsak del podpira in omogoča ostale. Kako jo postavimo?
- Digitalna strategija
Zakaj podjetje ne sme zamujati digitalne prihodnosti? Kaj je digitalna strategija? Iz česa mora biti sestavljena? Zakaj bodo podjetja, ki ignorirajo digitalna tveganja, izginila že v bližnji prihodnosti?
- Stroški in investicije
Podjetje ne ustvarja stroškov – v resnici morajo biti vsi stroški razumljeni kot investicija za uspeh v prihodnosti. Kako naj vodja spremeni svoj odnos do stroškov, da bi jih gledal kot investicijo? Kakšne koristi lahko od takega odnosa pričakuje?
- Blago kot storitev
Zelo veliko podjetij še kar meni, da prodajajo blago, izdelke. Seveda lahko kak trgovec misli, da prodaja mleko, kruh ali hlače. Ampak v resnici se kruh ali hlače lahko kupijo v različnih trgovinah ali na spletu. In najbolj uspešna bo postala trgovina (ali podjetje), ki bo razumela, da ne prodaja blaga/izdelkov, ampak servis po nakupu blaga.
- Družbenik v poslu
V številnih podjetjih je ustanovitelj oz. lastnik hkrati tudi direktor podjetja. Toda to sta različni vlogi in podjetju sta potrebni obe. Kako naj lastnik učinkovito kombinira obe vlogi? Naj to sploh počne? In če želi biti ustanovitelj/podjetnik le lastnik – kako naj razvije uspešno podjetje?
- Upravni odbor – svet direktorjev ( A board of directors)
Značilno je, da si svet direktorjev predstavljamo le, ko razmišljamo o velikih (zahodnih) podjetjih. Toda tak svet je le poslovno orodje, ki lahko služi v vsakem, tudi majhnem podjetju. Kakšne učinke ima lahko svet? Kaj lahko prinaša podjetju poleg običajnega managementa? Kdaj je vlaganje v svet direktorjev smiselno?
- Past denarne nagrade
Zdi se, da so nagrade na podlagi uspešnosti finančnih rezultatov podjetja prav primeren način za motivacijo managerjev. Recimo od neto dobička podjetja. Toda take, na rezultat vezane nagrade so lahko tudi zelo nevarne za podjetje. Poznam primer uničenja podjetja, ki se je odločilo, da so celotni prihodki direktorja pretesno odvisni od čistega dobička.
- Čas je zelo pomembna dimenzija posla
Podjetje iz Nemčije je izbiralo stroje za svojo tovarno. Vodstvo se je odločalo med dvema strojema, od katerih je bil en za 2 mil.€ dražji od drugega. In vodstvo podjetja se je odločilo za dražjo napravo, ker je zmogla vrtati luknje za 1,2 sek. hitreje. Zakaj je torej hitrost izdelave tako pomembna za posel? Zakaj je včasih bolje »izgubiti« veliko denarja za na videz zanemarljivo razliko v hitrosti obratovanja? Kako naj podjetje uporabi časovno dimenzijo v strateškem planiranju?
