Zaščita ideje
Ideja še ni intelektualna lastnina, če je ustrezno ne zaščitite.
Seveda nas večina misli, da ima v rokah Veliko Idejo – ‘kokoš, ki bo nesla zlata jajca‘ – in se boji zanjo, saj »Ideje so kot dežniki: pozabiš jo v lokalu in nekdo drug jo odnese«. Velikokrat smo to izkusili, celo med partnerji, pa celo tik pred podpisom pogodbe o sodelovanju z ljudmi, ki smo jih dobro poznali! Ni enotnega nasveta, kako postopati. Če menite, da je ideja genialna, se pred vsakim stikom z nekom, ki bi vam jo lahko speljal, povedal komu o njej ali kako drugače (namenoma ali nehote) škodoval, zaščitite s podpisom NDA (Non Disclosure Agreement), torej z izjavo o zaupnosti. Naj ne bo na desetih straneh; investitorji in strokovnjaki, ki bi vam lahko pregledali oz. pretehtali vašo idejo in vam (morda celo brezplačno) svetovali, tega ne bodo brali in podpisali. Po drugi strani – če se pogovarjate z multinacionalko, ima ta boljše in dražje in številnejše odvetnike, ki vas lahko uničijo …
Idej je vsak dan na kupe, ni pa ljudi s pravim zanosom, predanostjo in pogumom, ki bi jih uresničili. Zato lahko mnogokrat povsem odprto govorimo o svojem ljubljenčku, če ne gre ravno za ‘Kolumbovo jajce’.
Prehiter ali prepočasen start
Redkokdaj so stvari tako dovršene, da bi bil prefekcionist med podjetniki zadovoljen in pristal na lansiranje na trg.
Ponavadi nas bremeni prepočasen razvoj produkta, ker se mu nismo dovolj posvetili ali nismo dobro razumeli potrebe, ki bi naj jih zadovoljeval, ali pa smo se preveč posvečali drugim stvarem, ne pa startup / zagonskemu podjetju in njegovemu produktu.
Seveda iščemo tudi samoizgovore. Pogosto slišimo: „Dajmo še to izboljšati, pa tisti detajl bi lahko spremenili!“
Tehnično usmerjeni sodelavci so še posebej naklonjeni perfekciji, kar je lahko tudi strah pred oceno produkta v javnosti. Trženje lahko zavlačuje z launchem startupa, ker se boji dealerske mreže, finančnik pa zato, da morebitne kritike ne bi razočarale investitorjev in posojilodajalcev.
Pa vendar je v določenem trenutku potrebno reči:
Sedaj bomo lansirali naš produkt!
Če bi še vlekli z izboljšavami, bi morda zamudili momentum: morda nas bo prehitel drug ponudnik, saj vemo, da celo velike ideje nastajajo sočasno (iz realnih potreb). Poleg tega začne v ekipi pešati motiviranost, porabljajo se že sredstva, ki so bila namenjena trženju, vodja in investitorji morda zaskrbljeno vijejo roke … Če verjamemo v trenutno tehnološko prednost produkta, bomo lansirali verzijo 1, saj imamo dovolj naskoka in idej, da kasneje lansiramo nove, izboljšane verzije produkta.
Velike ideje nastajajo sočasno (iz realnih potreb).
A pozor: če pridemo na trg prekmalu in z nedovršenim produktom, je to lahko za zagonsko podjetje nevarno iz drugih razlogov.
Lahko si uniči morebitni že zgrajeni ugled. Prvi uporabniki – do launcha izboljšanega produkta – bodo morda prehudo razočarani in mnenje delili v svojih omrežjih ter vas pokopali, ali pa kljub dobremu produktu vedenja o tem ne bodo delili s prijatelji, ker so razočarani, denimo, nad oblikovanjem produkta.
Kadar gre za za konkreten produkt (ne računalniški), ki ima za seboj konkretne prototipe, načrte, matrice, klišeje, odlitke, navitja, barvanje in še kaj, za kar prispeva delo morda na desetine ljudi – takrat bomo seveda težili k čim bolj izpopolnjenemu produktu, saj je od velikosti serije odvisna cena; vsaka dodatna sprememba in predelava pa je vezana na znatne dodatne stroške. Ne gre torej za programsko aplikacijo, ki jo popravimo le s stroškom dodatnih ur programiranja.
Realen in zahteven produkt, ki ga namerava startup tržiti v velikih količinah (denimo električni avto revolucionarne zasnove) in za katerega se sestavni deli naročajo mnogo pred launchem ter je za naročilo potrebno razkritje revolucionarne ideje, je v mnogo večji časovni nevarnosti, kot je, denimo, softverski produkt, na katerem sodeluje peščica prijateljev in partnerjev.
Uporabnikova korist
Pogosto zagonska podjetja skrivajo produkt do zadnjega, dokler ni na trgu.
Če ni produkt tako splošne narave, da ga potrebuje večina človeštva, ali če je namenjen eksplicitno potrebam ciljne skupine, ki jo predstavlja večji del ekipe zagonskega podjetja, potem bi morali produkt nekako testirati, prisluhniti mnenju uporabnikov. Tako smo na primer predstavljali na sejmu (kot prvič sploh!) električne skuterje. Vsakdo, ki je bil v nesposrednem stiku z ljudmi, je po ducatu pogovorov že lahko prihranil čas in začel kar sam odgovarjati na vprašanja, še preden so bila ta zastavljena. Podobno je tudi pri drugih produktih. Ljudi zanima, kakšne koristi bodo imeli, koliko stane vzdrževanje, kdo servisira produkt in nenazadnje – njegova nabavna cena.
Najpomembnejše pri novem produktu, ki še ni na trgu, je, da v stiku s (potencialnimi ali prvimi) kupci ugotovimo, ali ima produkt dejansko tiste koristi, kot smo domnevali ali načrtovali, da jih ima.
Morda jih sploh nima, morda jih uporabniki ne percipirajo kot koristi, morda jih ne rangirajo dovolj visoko med ostalimi koristmi, da bi bilo vredno zaradi ega kupiti nov proizvod! Morda proizvod za doseganje tržne zrelosti potrebuje še nekaj razvoja ali dodatne lastnosti, ki pomenijo dovolj veliko korist za potencialne uporabnike, da bi produkt tudi kupili.
Vodji razvoja ali marketinga – sploh pa direktorju – bi nadvse koristili izsledki raziskave o zadovoljstvu prvih kupcev.
Tudi brezplačna telefonska številka za sprejemanje mnenj in pritožb, ki jo naj ima kar podjetnik sam, je lahko koristen vir povratnih informacij. Zakaj ne bi takih telefonskih klicev sprejemala kar, denimo, administratorka ali vodja razvoja? Zato: če ne gre za partnerje (solastnike zagonskega podjetja), ampak za najete sodelavce, bi namreč lahko v prid trenutnim težavam morebitne neprijetne informacije prikrila oz. zamolčala!
Preveč kompliciranja
Praviloma želijo startup podjetja pripraviti popoln produkt, pri čemer preveč zapletejo zadevo.
Že misija, vizija in cilji morajo biti jasni vsakemu sodelavcu, pa tudi morebitnemu investitorju – ali vaši babici. Tudi preveč kreativnosti včasih lahko ubije posel, pa perfekcionizem v iskanju najboljših ponudnikov za pilotsko proizvodnjo, izčiščene pogodbe za financiranje itd. …;
vse to obvladujte – kadar je le možno – po načelu:
Simple and stupid.