Ljudje ne razmišljamo jasno. Naš seznam kognitivnih pristranskosti je dolg in sčasoma postaja še daljši.
Dobra novica je, da jih lahko večino premagamo.
V tem članku vam bom povedal o zelo razširjeni zmoti in o tem, kako jo lahko premagate.
Konec zgodovinske iluzije
Leta 2012 so trije znanstveniki, Jordi Quoidbach, Daniel T. Gilbert in Timothy D. Wilson, izvedli zanimivo študijo.
Prosili so kar 19.000 ljudi, starih od 18 do 68 let, naj povejo, koliko so se spremenili v zadnjem desetletju. Vsi udeleženci so povedali, da so se zelo spremenili.
Nato so jim eksperimentatorji ponudili, da naredijo projekcije za naslednje desetletje. Večina jih je trdila, da se bodo v prihodnosti razmeroma malo spremenili.
Znanstveniki so ta učinek poimenovali iluzija konca zgodovine.
Podobne zgodbe se dogajajo tudi v poslovnem svetu.
Pred nekaj meseci sem vodil strateško delavnico za mednarodno podjetje. Pri snovanju strateške vizije smo imeli nekaj težav, saj je bila ekipa v iluziji nespremenljivega sveta. Preprosto povedano, verjeli so, da bo njihova industrija ostala enaka. In zato ni bilo razlogov, da bi kaj dosti spreminjali svoje poslovne rutine.
Zatrdili so, da bistvenih premikov ne bo, priznali so celo, da je bila njihova domena pred desetimi leti precej drugačna.
Zakaj se bojimo sprememb?
Edina oseba, ki ima rada spremembe, je dojenček z mokro plenico. (Mark Twain)
Svet je preveč zapleten, da bi ena oseba vedela vse o njem. Za učinkovito interakcijo z njim uporabljamo tako imenovane mentalne modele.
Mentalni modeli so poenostavljene makete vesolja, ki ga imamo vsi v svojih glavah. S temi modeli se počutimo samozavestni. Verjamemo, da stvari poznamo.
Ker pa so mentalni modeli nepopolni, se občasno soočamo z novimi stvarmi, ki jih naši modeli lahko pojasnijo. Na žalost je to pogosto boleča izkušnja.
Poglejmo primer – druga kognitivna pristranskost, imenovana hipoteza pravičnega sveta.
Ljudje ponavadi verjamemo, da je svet na splošno pravičen. Torej, kadar koli se soočijo z nečim, kar se jim zdi nepravično, trpijo. Za nekaj časa lahko celo spodkopa njihov trenutni miselni model.
Sprejemanje koncepta spreminjajočega se sveta je enako priznanju, da je naš mentalni model nepopoln. Deluje za svet, kakršen je, vendar ne bo primeren za prihodnost. Tudi to je moteče, zato podzavestno raje kot noj skrivamo glavo v pesek.
Kako lahko to popravimo? Temu pravim vaja Tri desetice
Najboljši način za premagovanje te kognitivne zmote je igranje igre predvidevanja. Vendar potrebuje strokovno pomoč.
Toda obstaja preprosta vaja, ki jo lahko izvajate sami – s svojo ekipo.
- Zberite svojo ekipo na mestu, primernem za dolgo skupinsko razpravo.
- Prosite jih, naj se spomnijo vsaj desetih poslovnih praks, ki so bile norma za vašo panogo pred desetimi leti, a so do zdaj izginile. Sestavite njihov seznam in ga obesite na steno. Naj bo viden vsem udeležencem.
- Sestavite seznam manjših sprememb, ki jih člani vaše ekipe vidijo v vaši industriji. Še posebej bodite pozorni na ne tako očitne spremembe, ki danes nimajo velikega vpliva na vašo domeno. Poiščite jih vsaj deset.
- Predstavljajte si daljno prihodnost, vsaj deset let naprej. Ne glejte v bližnjo prihodnost. Vaša panoga se verjetno ne bo dramatično spremenila v treh ali petih letih, zato bo vašo ekipo potegnila še globlje v iluzijo.
- Prosite svojo ekipo, da ustvari nekaj verjetnih prihodnjih scenarijev, v katerih bodo te manjše spremembe postale premiki paradigme za industrijo. Predstavljajte si svet, v katerem tisto, kar se zdi čudno, zdaj postane običajna praksa.
- Tem scenarijem dodajte čim več podrobnosti. Ustvarite fiktivni lik, strokovnjaka za industrijo, ki živi in dela deset let kasneje. Kako delujejo? Katere težave rešujejo in kako? Kako je videti njihov običajni delovni dan?
Ta vaja je videti preprosta, toda če jo vzamete resno, bo težka, a koristna. Ključna točka je število podrobnosti za prihodnje scenarije.
Če so pomanjkljivi in nezadostni, bo vrednost, ki jo prejmete, zmerna. Zato ne varčujte s časom, dodajte več barv prihodnjim slikam in vaša ekipa bo premagala iluzijo nespremenljivega sveta.
Svyatoslav Biryulin,
Futurist in podjetniški svetovalec iz Ljubljane
