Prvo pravilo je, da nikoli ne pišemo v polja v kanvasu, pač pa ideje zapisujemo na listke, ki jih v kanvas prilepimo; drugo pravilo pa se nanaša na količino informacij na enem listku, ki pravi, da na listkih ne delamo alinej, ne naštevamo, pač pa za vsako idejo, misel, postavko,… uporabimo svoj listek. Ti dve pravili imata seveda v ozadju določeno logiko in sicer možnost premikanja listkov po posameznih poljih v kanvasu. Vsak premik listka z informacijo pa vpliva na spremembo zgodbe, ki jo kanvas sporoča.
Uporaba barvnega kodiranja | primer: Facebook-ov poslovni model
Tem osnovnim pravilom je potrebno dodati še nekaj priporočil. Pogosto se zgodi (kot v primeru Facebook-a v prejšnjem prispevku), da imamo v poslovnem modelu različne kategorije strank, ki jim pripada različna ponudba vrednosti, različni ključni viri, in tako dalje. V tem primeru nam zelo koristi uporaba barvnega kodiranja oz. poenostavljeno povedano, uporaba listkov različnih barv.
Kako to naredimo? Najprej oblikujemo poslovni model brez barvne kode. Tako, kot je predstavljen na sliki spodaj (primer: Facebook poslovni model)
Primer : Facebook poslovni model
V naslednjem koraku skušamo ugotoviti, kaj je v posameznih poljih medsebojno povezano. Vprašamo se lahko, kako so uporabniki Facebooka (kot stranke) povezani z drugimi polji. Ugotovimo lahko, da je ponudba vrednosti, ki jim jo nudi Facebook (povezovanje s prijatelji, omogočanje samoizražanja in predstavitve ter učenje in raziskovanje. Z uporabo Facebooka lahko dostopa do teh strank (uporabnikov) preko spletne strani in mobilne aplikacije, kar je oboje brezplačno. Uporabnike kodiramo zeleno. Lahko se vprašamo: Zakaj brezplačno? Odgovor je v bistvu preprost. Vsa ta množica uporabnikov (v danem trenutku preko 2 milijarde) je pravzaprav tisti kapital, ki ga Facebook lahko trži drugi skupini strank, to so oglaševalci. In ker Facebook o svojih uporabnikih ve praktično vse, lahko oglaševalcem ponudi izjemno nišno oglaševanje za nizko ceno. Lahko bi rekli: »Zmagovita kombinacija!«.
Primer : Facebook poslovni model
Še nekaj priporočil oz. opozoril na napake
Mešanje sedanjosti in prihodnosti
Lahko se zgodi, da pozabimo na »kaj je sedaj« in »kaj si želimo« ter na istem kanvasu mešamo sedanjost in prihodnost. Problem najenostavneje rešimo, če naredimo najprej obstoječ poslovni model posebej, potem pa na novem kanvasu oblikujemo novi poslovni model, kot ga želimo imeti v prihodnosti. Tako bomo oba tudi najlažje primerjali in si zapomnili bistvene razlike med njima ter ugotovili, kaj je potrebno početi drugače, da bo nov poslovni model deloval.
Preveč informacij
Včasih kanvas »obremenimo« s preveč informacijami. To se zgodi v primeru, ko je na njem veliko listkov, ki se nam zdijo vsi enako ali zelo pomembni. V takšnih primerih je pomembno, da si vzamemo dovolj časa in kanvas oz. poslovni model ustrezno prečistimo, tudi zato, da nam bo lažje razumljiv. Če se nam kak listek oz. vsebina na njem še vseeno zdi zelo pomembna, lahko te informacije odstranimo s kanvasa in shranimo med opombe; sicer pa pogosto ugotovimo, da se določene zadeve ponavljajo ali pa so večkrat predstavljene z drugimi besedami.
Risani model
Kot zadnjo možnost pa lahko omenimo, da si poslovni model lahko dejansko narišemo. To pomeni, da posamezne ideje na listke ne pišemo, pač pa jih vizualiziramo v obliki slik. V tem primeru dejansko upoštevamo pregovor, da slika pove več kot tisoč besed. Primer tako predstavljenega poslovnega modela za podjetje Skype je vzet iz knjige Business Model Generation.
Na tem primeru lahko ugotovimo, da na kanvasu ni pomembna količina informacij, pač pa vsebina. Kanvas je orodje, ki nam pomaga oblikovati, razumeti in predstaviti zgodbo poslovnega modela. Naš cilj je, da si z njegovo pomočjo življenje olajšamo, ne pa zakompliciramo. V detajle se spuščamo potem, ko ugotovimo, da model deluje. Če želimo ali to od nas kdo zahteva (na primer banka), delujoči poslovni model lahko detajlneje predstavimo v obliki poslovnega načrta.
Zaključek
Z upoštevanjem pravil, predstavljenih v tem in prejšnjih prispevkih, lahko oblikujemo in prototipiramo poslovne modele. Priporočljivo je, da se pred samostojnim delom udeležimo ustrezne delavnice, kjer se še bolj posvetimo uporabi tega orodja in spoznamo različne možnosti uporabe, ki jo nudi. Koristno je tudi, da za potrebe izvajanja delavnic v podjetju (ko na primer želimo odkriti inovacijski potencial podjetja ali popolnoma nove poslovne modele) najamemo zunanjega moderatorja, ki obvlada vodenje delavnic, inoviranje in oblikovanje poslovnih modelov. Takšna oseba nas lahko s svojo nevpetostjo v način razmišljanja v podjetju vodi k boljšim ali morda celo nestandardnim in nepričakovanim (v pozitivnem smislu) rezultatom.
Andro Goblon
