Evropska komisija je 9. dec. 2021 predlagala sklop ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev pri platformnem delu.
Nova pravila bodo zagotovila osebam, ki delajo prek digitalnih platform dela, uživanje pravic iz dela in socialne ugodnosti, do katerih so upravičene. Deležne bodo tudi dodatne zaščite, povezane z algoritmičnim upravljanjem (tj. avtomatiziranimi sistemi, ki podpirajo ali nadomeščajo vodstvene funkcije pri delu). Skupni sklop pravil EU bo zagotovil večjo pravno varnost, tako da bodo digitalne platforme dela lahko v celoti izkoristile gospodarski potencial enotnega trga in enake konkurenčne pogoje.
Ozadje
Leta 2021 že več kot 28 milijonov oseb v EU dela prek digitalnih platform dela, l. 2025 naj bi njihovo število doseglo 43 milijonov, kar je skoraj desetina vsega prebivalstva v EU. Velika večina teh oseb je resnično samozaposlenih. Prihodki platform so presegli 20 mrd. € in še vedno strmo rastejo, tudi zahvaljujoč pandemičnim ukrepom. Res je, da digitalne platforme dela ustvarjajo nove priložnosti za podjetja, delavce in samozaposlene ter izboljšujejo dostop do storitev za potrošnike. Same se rade imenujejo »sodelovalna ekonomija«, ker da povezujejo vse deležnike, kar je nadvse zavajajoče. Verjetno pa se je težko bahati s tem, da so visoka rast in dobički teh podjetij predvsem zgodba o brezsramnem in izkoriščanju brezpravnih izvajalcev, iz katerih iztisnejo vse, kot pravijo sindikati. Te platforme se pogosto predstavljajo kot visokotehnološka podjetja, ki da omogočajo delo številnim dohodka potrebnim, vendar ne zaposlujejo. Platforme obenem agresivno lobirajo, da bi jih formalno opredelili kot t. i. tehnološka podjetja, ki samo povezujejo stranke z izvajalci storitev.
Evropska komisija je že nekaj let pod pritiskom delavskih sindikatov, tudi medijev in levosredinskih strank, da naj vendarle stori nekaj za zaščito teh platformnih delavcev, ki bi jih težko imenovali prekarne. Tekom l. 2021 so potekale številne razprave, ki so osvetlile problematiko teh delavcev, navideznih partnerjev digitalnih platform od lokalnih (npr. dostava hrane, prevozi, taksi služba, čiščenje na domu ipd.) do globalnih (Wolt. Amazon, Uber, itd.).
Zaradi prehitevanja zakonodaje s strani digitalnih platform je čedalje težje pravilno določiti zaposlitveni status ljudi, kar v nekaterih primerih vodi do nezadostnih pravic iz dela in socialne zaščite. Ti delavci nimajo socialnega zavarovanja, praviloma tudi zdravstvenega ne, nimajo pravice do plačane bolniške odsotnosti, porodniškega dopusta, itd., večinoma niti do nadomestila za uporabo lastnih osnovnih sredstev ne.
Poleg tega uporaba algoritmov pri platformnem delu vodi v popolno razčlovečenje medsebojnih odnosov med vodstvom in izvajalci, ki postajajo nekak živ podaljšek vseobsegajoče umetne inteligence, s katero je prežeto poslovanje, in na katero nimajo vpliva.
Na podlagi ugotovitev poročila o pristopu in ukrepih EU na področju platformnega dela Komisija predlaga evropskem parlamentu v sprejem Direktivo o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu. Njene temeljne točke so:
Zaposlitveni status
Osebam, ki delajo prek digitalnih platform dela, se dodeli pravni zaposlitveni status, ki ustreza njihovi dejanski ureditvi dela. Če platforma izpolnjuje vsaj dvoje od predstavljenih kontrolnih meril, velja pravna domneva, da je delodajalec. Izvajalci bi bili zato upravičeni do pravic iz dela in socialnih pravic, ki izhajajo iz statusa delavca, to je do minimalne plače, kolektivnega pogajanja, do varstva glede delovnega časa in varovanja zdravja, pravico do plačanega dopusta ali boljši dostop do zaščite pred nezgodami pri delu, nadomestila za brezposelnost in nadomestila za primer bolezni ter starostne pokojnine na podlagi prispevkov. Še posebej problematično je, da so ti delavci ponavadi rekrutirani iz marginalnih skupin (dolgotrajno brezposelni, osebni bankrot, duševne ali družinske težave, ipd.) in se ne želijo izpostaviti, pa povsem atomizirani so za povrh. (No, ne vedno: francosko protestno gibanje rumenih jopičev je nastalo je iz kombinacije različnih neugodnih socialnoekonomskih dejavnikov in platformnega dela malih podjetnikov (prevoznikov, kurirjev, dostavljavcev), ki morajo sami kriti stroške vozil, bencina itn.)
Platforme bodo imele pravico, da izpodbijajo ali „ovržejo“ to razvrstitev, pri čemer morajo one dokazati, da ne gre za delovno razmerje. Jasna merila, ki jih predlaga Komisija, bodo platformam omogočila večjo pravno varnost, nižje stroške sodnih postopkov ter lažje poslovno načrtovanje.
Algoritmično upravljanje
Algoritmi omogočajo nadzor nad delavkami in delavci, ki je lahko nenehen in temeljit. Tako je omogočen nadzor nad vsakim delavčevim gibom, lahko se poišče vsak neproduktivni trenutek med opravljanjem dela, kar lahko zelo zviša intenzivnost dela.
Direktiva naj pri uporabi algoritmov zagotavlja človeško spremljanje spoštovanja delovnih pogojev in podeljuje pravico do izpodbijanja avtomatiziranih odločitev. Te, nove pravice, bodo podeljene tako delavcem kot resnično samozaposlenim osebam.
Izvrševanje, preglednost in sledljivost
Predlog Komisije bo povečal preglednost, saj bo pojasnil obstoječe obveznosti prijave dela nacionalnim organom in od platform zahteval, da nacionalnim organom dajo na voljo ključne informacije o svojih dejavnostih in osebah, ki delajo prek njih.
Komisija poziva države članice, socialne partnerje in vse ustrezne akterje, naj določijo konkretne ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev pri platformnem delu. Cilj je izkoristiti prednosti digitalne preobrazbe in zaščititi evropsko socialno tržno gospodarstvo. EU želi tudi dajati zgled in prispevati k prihodnjim globalnim standardom za visokokakovostno platformno delo. Platforme poslujejo čezmejno, zato je pri njih upravičen čezmejen regulativni pristop.
Osnutek smernic o uporabi konkurenčnega prava EU
Komisija začenja tudi javno posvetovanje o osnutku smernic o uporabi konkurenčnega prava EU za kolektivne pogodbe samozaposlenih oseb brez zaposlenih, tj. oseb, ki v celoti delajo samostojno in ne zaposlujejo drugih. Te smernice naj bi dale pravno varnost in zagotovile, da konkurenčno pravo EU ne bo oviralo prizadevanj nekaterih samozaposlenih oseb brez zaposlenih, da kolektivno izboljšajo svoje delovne pogoje, vključno s plačilom, kadar so v razmeroma šibkem položaju, na primer kadar se soočajo z znatnim neravnovesjem v pogajalski moči. Osnutek smernic zajema spletne in nespletne situacije.
Predlog direktive gre zdaj v evropski parlament. Pričakovati je srdit odpor in jadikovanje digitalnih platform, češ, da jim bo to uničilo posel. Naj spomnimo, da se je zaradi pandemije lastnik Amazona Jeff Bezos povzpel na prvo mesto najpremožnejših na svetu z okoli 58 milijardami zelencev, in da je npr. Uber z nekaj malimi, podobnimi platformami, za lobiranje in kampanjo proti referendumskemu predlogu v Kaliforniji, ki je predlagal izenačitev pogodbenih izvajalcev z redno zaposlenimi, porabil kar 200 milijonov dolarjev. Interes kapitala je močan, saj so zaslužki na platformah marsikdaj naravnost sanjski.
Uredništvo Podjetnik.net