So starejši delavci res nebodigatreba in jih managerji tolerirajo le zato, ker še nimajo pogojev za upokojitev? Morda. Na žalost. Po mnenju številnih raziskovalcev in piscev pa imajo starejši zaposleni tudi številne dobre strani za delodajalca. Kot pravi Stephen Bastie, poslovni svetovalec za vodenje in upravljanje zaposlenih, imajo starejši zaposleni številne vrline, ki odtehtajo morda trenutno slabše poznavanje družbenih omrežij ali drugih hi-tech dosežkov, ki krojijo današnje poslovanje. Vrline pa so prav gotovo: zavzetost in predanost, tudi lojalnost, točnost in natančnost, poštenost, sposobnost poslušanja, ponos na dobro opravljeno delo, organizacijsko-vodstvene veščine, neformalno mentorstvo mlajšim kolegom, tudi boljše medsebojno komuniciranje.
Thomas Zwick, Univerza v Würzburgu, pa v svoji raziskavi med drugim opozarja tudi na problematiko izobraževanja starejših zaposlenih. Uspešnost dodatnega usposabljanja je pri mlajših udeležencih veliko večja. Zdi se, da k temu prispeva več faktorjev, zlasti nezainteresiranost starejših, da bi nadaljevali delovno kariero in neprimernosti izobraževalnih vsebin. Starejši imajo raje bolj časovno fleksibilne oblike. Bolj dovzetni so za mehke vsebine, kot strogo tehnične, bolj jim ustreza usposabljanje na delovnem mestu, kot seminarsko skupinsko delo.
Končno je tudi naša vlada dojela, zdi se, da na pobudo EU, da je potrebno (najbrž predvsem zaradi nevarne perspektive pokojninske blagajne zaradi povečevanja števila upokojencev) nekaj storiti za revitalizacijo starejših delavcev in njihovo uspešnejšo zrelo dobo aktivnosti. Pred kratkim je Vlada objavila javno povabilo: »Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile«. V letih 2018 in 2019 bo razpolago skoraj 9 mil.€ pretežno EU sredstev, prijave pa so možne od 15.1. do 31.3.2018.
O vsem tem smo se pogovarjali z Barbaro Podlogar, predavateljico in direktorico prodaje na GEA College.
Veliko je govora o javnem povabilu za sofinanciranje izobraževanja zaposlenih nad 45 let. Kaj menite o izobraževanju te starostne skupine in razpisu?
Najprej se mi zdi strašljiv podatek, da po nekaterih raziskavah naša podjetja nehajo vlagati v zaposlene, ko ti dopolnijo 45 let. Tudi razpis je namenjen izobraževanju za osebe nad 45 let in ne nad 55. Ne vem, kako razmišlja vodstvo takih podjetij, ampak, če smatramo, da se nam ne splača več vlagati v zaposlene nad 45 let, potem ne razumem, kako lahko pričakujemo, da tudi sami ne bodo začeli čakati na svoj dan upokojitve. To se mi zdi tragično za obe strani, zaposlene in podjetje. Gre za 10-15 let neizkoriščenega potenciala, ki ga imamo pred nosom in ga ne vidimo. V Sloveniji bo čez pet let vsak četrti zaposleni starejši od 55 let. Če je nezadovoljen in nemotiviran, je na dolgi rok res breme podjetja in javnega zdravstva. Včasih v podjetjih slišim, da želijo svoje zaposlene motivirati na način, da jim povedo, da je zunaj kopica ljudi, ki čakajo na njihova delovna mesta. Vodja, ki kaj takega reče, zgolj pokaže svojo nemoč in neznanje. Če ne zna motivirati zaposlenih starejših generacij, ki so že po »genetiki« bolj pripadne, naj si ne dela utvar, da bo z novim kadrom na dolgi rok kako drugače.
Na razpisu je na voljo 1.834 € sredstev na zaposlenega nad 45 let. Kaj menite o samem znesku?
Je bistveno višji, kot marsikatero podjetje ta trenutek vloži v zaposlenega. S tem denarjem se lahko pripravijo in izvedejo zelo dobra izobraževanja. Na GEA College lahko npr. tako vključeni zaposleni pridobijo mednarodni certifikat za digitalni marketing, ki zajema znanja, potrjena s strani najuspešnejših podjetij (Google, LinkedIn, FB ipd), licenco NPK za nepremičninskega agenta, ali pa se celotne skupine izobražujejo na različne teme od jezikov do vodenja, komunikacije, financ, prodaje… skratka odvisno od potreb in ciljev, ki jih podjetja imajo.
Kakšno priložnost predstavlja razpis za podjetja?
Razpis pozdravljam in ga vidim kot prelomnico. Vlaganje v ljudi je pomembno. V njih se skriva neizkoriščen potencial. Hitro znamo poiskati rezerve in nižati stroške – ampak poiskati rezerve pri ljudeh in jih opolnomočiti – no, tukaj pa so razlike med uspešnimi in – na dolgi rok – neuspešnimi podjetji. Je pa tudi razpis nekoliko odraz naše družbe, ki, raje kot v izobraževanje, vlaga v avtomobile in frizerje. Časovnica razpisa pove, da je v resnici zelo malo časa, saj se mora porabiti 60% pridobljenih sredstev do 30.9.2018, prej pa še pripraviti strategijo. Pri izobraževanju je pomembno, da je sistematično, da se podane vsebine nadgrajujejo – vmes pa mora biti dovolj časa, da se zadeve preverijo v praksi ipd. Vse stlačiti v nekaj mesecev samo zato da je, je povsem nesmotrno. Zato bodo razpis najverjetneje izkoristila tista podjetja, ki že sedaj vlagajo v svoje kadre in jih bo projekt le nekoliko finančno razbremenil, kar je tudi prav. Da pa bi se podjetje odločilo samo zato, ker je na voljo nekaj sredstev pa se mi ne zdi smotrno, ker tudi učinek ne bo tak, kot bi si ga želeli in mislim, da kljub vsemu to ni namen razpisa. Tistim, ki bodo zamudili ta rok, predlagam, da nadaljujejo s pripravami, saj se zdi, da se bo razpis še dvakrat ponovil.
Kako pa sicer podjetja izobražujejo svoje zaposlene?
Nekatera veliko vlagajo v izobraževanje in se zavedajo pomembnosti, da svoje zaposlene nenehno izobražujejo. In so seveda tudi takšna, ki smatrajo, da je izobraževanje potrata časa in denarja. Koliko in s kakšnim ciljem bo podjetje vlagalo v izobraževanje, je odvisno predvsem od stališča, ki ga ima vodstvo do znanja. Tako so npr. v Steklarni Hrastnik izračunali, da se vsak EURO, vložen v znanje zaposlenih, povrne podjetju 9-kratno.
Kaj pa so ključne prednosti in koristi izobraževanja zaposlenih?
Najprej se to zagotovo odraža v odnosu. Vodstvo, ki se zaveda pomembnosti in vrednosti svojih zaposlenih, bo v njih tudi vlagalo. Zavedajo se, da do rezultatov ne morejo priti sami, ampak skupaj z zaposlenimi. Ta odnos je pomemben in se ga občuti v kolektivu. Če se zaposleni čuti vrednega in vključenega, bo zagotovo bolj motiviran. Za nekoga, ki mu zaupamo, smo pripravljeni storiti bistveno več, kot za nekoga, ki mu ne zaupamo in samo čakamo, da mine tistih obveznih 8 ur prisotnosti. Gre vedno za odnos daj-dam. In potem seveda v znanju; dobra izobraževanja nam lahko prihranijo marsikatero uro in napako.
Kakšna izobraževanja so dobra?
Takšna, ki pri posameznikih naredijo »aha« efekt. Dobri predavatelji so tisti, ki znajo biti tudi provokativni, ki znajo ljudi spraviti iz cone udobja, četudi zato tvegajo kakšno oceno manj. Predvsem pa, da tisto kar govorijo, tudi delajo v praksi. Sama si težko predstavljam, da bi učila o prodaji in vodenju, če prej ne bi vrsto let delala v prodaji in vodila ekipe. Ko predavaš in učiš iz svojih lastnih izkušenj, je to zares dragocen prispevek. Knjige so sicer odličen vir znanja, vendar je znanje potrebo spraviti in preveriti tudi v praksi.
Zakaj se splača vlagati v starejše zaposlene?
Po raziskavi (New Perspectives on a Longer Working Life in Croatia and Slovenia, 2008) starejši zaposleni v primerjavi z mlajšimi kolegi “vodijo” pri: poštenosti in integriteti, lojalnosti, kompetencah odločanja, profesionalnosti, skrbnosti, zanesljivosti in želji po trdem delu. To je lista dobrih razlogov, da je vlaganje razumljeno kot nujno. Sama imam s starejšimi zaposlenimi zelo dobre izkušnje, je pa res, da nisem obremenjena s predsodki in da poskušam v vsakem odnosu videti obojestransko korist in priložnost za učenje. To širino in ta pogled so mi dala izobraževanja, izkušnje in želja po tem, da dosegam dobre rezultate. Če znamo o tem podučiti mlajše generacije ter spodbuditi in dati veljavo starejšim, je to zmagovita kombinacija.
S katerimi predsodki se soočajo starejši zaposleni v svojem okolju?
Pogosti stereotipi, povezani s staranjem, so, da so starejše osebe za časom, da so manj produktivne, manj zavzete, ipd. Da bi vse te predsodke obesili kar celi generaciji, se mi zdi naravnost groteskno. Skoraj tako, kot, da bi celotno mlado generacijo dali v predal z napisom: »ne da se jim«. To samo dokazuje, da se ne razumemo. Res pa je, da potrebno tozadevno ozaveščati tako mlajšo kot starejšo generacijo. Vsakdo, vedno in brez izjeme, mora začeti pri sebi. Ponavadi vsi dobro vemo, kaj bi morali storiti drugi in kaj ti drugi delajo narobe. Premalokrat pa se vprašamo, »Kaj bi jaz lahko naredil drugače in kaj jaz lahko storim bolje?«. Še vedno smo nekako »za leseno žlico«, vedno so krivi šefi, mlajši, starejši, država, čeprav smo tudi mi sami del celotnega sistema in nanj vplivamo, pa če nam je to všeč, ali pa ne.
Kje pa je dostopnih več informacij glede razpisa?
Skoraj vse informacije so na voljo na spodnjih povezavah. Podjetja, ki želijo izkoristiti priložnost, si lahko več preberejo TUKAJ
Vse o razpisu tukaj, Katalog upravljanja starejših zaposlenih.
Podjetnik.net
