V svetu so številna nagradna tekmovanja in natečaji, ki pokrivajo dizajn v najširšem smislu.

Naj jih nekaj naštejemo:

A’ Design Award, Sustainable Desing Award, SEGD Global Design Awards, Core 77, DAME, iF Award, HOW, CSS, Good Design Award, International Design Excellence Awards, IBD, ter ne nazadnje – morda najbolj znani RED DOT Award.

Nekateri, tudi slednji, potekajo že od petdesetih let, njihov prestiž in dodana vrednost pa ima različne sledilce in prijavitelje. Bolj se bomo posvetili Red Dot natečaju, ki se je začel v  Westfaliji, danes pa so njihovi dogodki, ocenjevanja in razstave tudi že v Singapurju (za oblikovalske koncepte), pa na Kitajskem, Tajvanu in v Koreji.

prof. dr. Peter Zec | foto:http://en.red-dot.org/2542.html

Gonilna sila oziroma »siva« eminenca Red Dot tekmovanja je prof. dr. Peter Zec, ki je v prejšnjem desetletju ‘obvladoval’ nekatere najpomembnejše pozicije v oblikovalskem svetu. Vodilna nemška poslovna revija Wirtschafts Woche ga je uvrstila med »20 najbolj inovativnih in nekonvencionalnih mislecev«. Sam vidi v dizajnu več kot le poslovni aspekt, tudi  socialno- kulturnega.

 Natečaj Red Dot

Trenutno ima Red Dot odprt natečaj za največje dosežke, ki bodo proglašeni l. 2017. Zgodnje prijave sprejemajo od 1. januarja 2017, zaključek je 22. marca. Prijaviti se je moč v treh kategorijah: oblikovanje produktov, oblikovanje komunikacij in oblikovalska zasnova, skupaj je to letos že 47 kategorij.

Na natečaju za l. 2016 je bilo 5700 sodelujočih prijav izmed katerih so 1304 dobili priznanja.

Mednarodna ocenjevalna komisija ima kljub kar 41 članom naporno delo. Med ocenjevalci je tudi znani slovenski oblikovalec, Jure Miklavc, ustanovitelj in vodja »Studia Miklavc« in predstojnik Oddelka za industrijsko in unikatno oblikovanje na ALUO. Utrinke z dela komisije si lahko pogledate tukaj:

Jure Miklavc pa o  industrijskem oblikovanju in njegovi potrebnosti pravi:

Jure Miklavc med ocenjevanjem dizajna.

»Mislim, da je že dolgo od tega, ko smo ugotovili, da je industrijsko oblikovanje pomembno. Pravzaprav je nujno, je eden od ključnih kompetenčnih parametrov, če želiš biti uspešen na trgu. Vprašanje pa je, kako je oblikovanje umeščeno v neko podjetje – ali ste sledilci konkurentov, lahko ste oblikovalsko ozaveščeni, ali pa ste vodilni na trgu, torej ste oblikovalsko gnani in je dobro oblikovanje ena od glavnih lastnosti podjetja. V takem primeru sinergija kvalitete produktov in ustrezne blagovne znamke najpogosteje rezultira uspešno poslovno zgodbo.«

Kaj pa startupi – kdaj naj začno z oblikovanjem?

»Večina uspešnih startupov ima oblikovanje vgrajeno že od začetka. Pravzaprav je situacija obrnjena – snovanje, produkcija, način komuniciranja rešitev je pri startupih kar visoka in to vpliva nazaj na uveljavljena podjetja.«

Kaj menite glede nivoja oblikovanja produkta, ki poskuša pridobiti sredstva na npr. Kickstarterju ali podobnih platformah?

»Večinoma te izdelke ocenjujemo preko vizualnih medijev, zato je pomembno, kako dobro je produkt oblikovan in je vizualno prepričljiv in s tem dobro komunicira, vse rešitve pa seveda ne ustrezajo vsem kvalitativnim oblikovalskim parametrom.

Tržna vrednost znamke Red Dot je zelo visoka, tako pri podjetjih kot pri končnih uporabnikih, ki jo prepoznavajo kot kvaliteto«, pravi Miklavc.

Blagovna znamka leta 2016 je postal Audi.  Dr. Zec pravi, da je identiteta blagovne znamke Audi nezgrešljiva. Za dizajn v komuniciranju se ocenjuje posebej vsaka kampanja, oglas ali sporočilo in se ne primerja z drugimi znamkami. Morda se kdo od bralcev spomni slovitega spota, prvega te vrste iz l. 1988, ko audi 100 quattro pelje po smučarski skakalnici… in znamkino komuniciranje izkazuje od tedaj enako konsistentnost ne glede na kanal.

Slovenske družbe so sicer prijavile na natečaj neznano število produktov, v kategoriji oblikovanja produktov pa je sedem slovenskih podjetij dobilo priznanja za enajst produktov. V ostalih kategorijah niso sodelovala.

Za leto 2016 so poleg velikana Gorenja,  ki je dobil štiri nagrade (pred tem pa že 31) dobili prestižna priznanja še Akrapovič (izpušni sistem Slip-On za lamborghinija aventador; že druga nagrada), Live (smotrno zasnovan nahrbtnik Target Reflex – že četrta nagrada za inventivno dizajniran nahrbtnik), Steklarna Hrastnik (zložljiva skodelica Puzzle, s katero so pravkar postavili Guinnessov rekord v višini zlaganja steklenih izdelkov), Donar (za retro stol Nico Less, hommmage Niku Kralju; sicer že druga nagrada Red Dot), Ribrand (za kuhinjski set), Visionect (za energetsko varčno pametno tablico Joan Meeting Room Assistant, ki jo uprabljajo že najpomembnješe firme sveta).

No, v zadnjih šestih letih je na Red Dotu sodelovalo kar precej slovenskih oblikovalcev, nekateri tudi po večkrat, in številno so pobrali tudi nagrade, če naj ob tem omenimo najbolj uspešne:

Gorenje, Elan, Akrapovič, Varis Top, Intra lighting, Boxmark, Ekokoncept, Wilsonic Design, Koplast, Hidria, Xvida, Anthron, Donar, Verigo Bird, Tapetništvo Novak, Kovinoplastika Lož, Fotona, Iskratel, Gigodesign, Studio Miklavc…

Mnenja nekaterih slovenskih nagrajencev Red Dot

Steklarna Hrastnik, sogovornica Larisa Kobe.

»Steklarna Hrastnik je letos prvič samostojno sodelovala na natečaju Red Dot. Sicer smo dobili tudi posredne nagrade ( tri za našega naročnik materiala za svetila in tri za steklenice za vodko). No, lani smo za steklenico za mineralno vodo Nongfu prejeli štiri prestižne nagrade za embalažo, od katerih najbolj izstopa Platinum Pentawards.

Naše produkte oblikujejo oblikovalci iz Steklarne Hrastnik in zunanji oblikovalci. Letos pa smo med drugim razpisali oblikovalski natečaj za tri nove steklenice v okviru naše lastne kolekcije standardnih steklenic – High Glass Spirit.

Oblikovanje daje dodano vrednost končnemu produkti, zato smo prepričani, da je to dobra investicija.

Dobljena priznanja omenjamo v večini kanalov komuniciranja z javnostmi, da bi povečali svojo prepoznavnosti tako doma kot v tujini.

Vsaka nagrada ali priznanje vpliva na boljšo pozicijo in poslovne rezultate na svetovnih trgih, zato je težko govoriti o vplivu posameznih nagrad ali priznanj.«

Nives Šunjič, Live d.o.o.

»Na tekmovanju Red Dot Award smo od l. 2012 sodelovali štirikrat s štirimi različnimi produkti in koncepti in vsakič prejele katero od nagrad in priznanj, letos Red Do Winner, gremo pa tudi na druge natečaje. Seveda nagrajene izdelke vedno spremlja logotip Red Dot, s čimer poudarjamo, da je kvaliteta izdelkov potrjena tudi v elitnem strokovnem krogu.

Naše izdelke oblikujemo v okviru Target teama, ki je odgovoren za modelno in grafično oblikovanje, pri čemer tesno sodelujejo tako notranji kot  zunanji oblikovalci – seveda se oblikovanje naročniku izplača. Naši izdelki morajo biti najprej všečni na prvi pogled, pri čemer ne smemo zanemariti uporabnosti in ergonomije, za kar je ravno tako potrebno kvalitetno in izvirno oblikovanje.

V Sloveniji Red Dot nagrada po našem mnenju ni tako zelo priznana, kot na primer na tujih trgih – Nemčija, Avstrija, Japonska. Temu primerno smo za natečaj razvili artikle, ki so skladni z želenim segmentom potencialnih potrošnikov v ciljnih državah. Nagrajeni projekt Saturn je koncipiran na novih tehnologijah in bo kmalu v prodaji, model Reflex pa je že na policah v več kot 10 državah.«

Ribrand je blagovna znamka lesenih izdelkov, plod sodelovanja med oblikovalskim studiem Mashoni in Rokodelskim centrom Ribnica. Naša sogovornica je bila Petra Bukovinski iz studia Mashoni.

 »Letos smo na natečaju Red Dot sodelovali prvič z dvema produktoma. Nagrajen je bil Ribrand.« Seveda razstavljajo ali se udeležujejo tudi drugih natečajev in na ljubljanskem Mesecu oblikovanja so dobili dve nagradi in eno pohvalo.

Vsi izdelki Ribrand so oblikovani znotraj ekipe Ribrand. Smo soustanovitelj blagovne znamke skupaj z Rokodelskim centrom Ribnica, ki skrbi za kvalitetno lokalno izdelavo izdelkov.«

Prepričani so, da je nujno vlagati v oblikovanje ne samo produktov, ampak tudi blagovne znamke in skomunicirati dobljena priznanja do kupcev po različnih kanalih.

»Nagrada Red Dot je že pripomogla k večji razpoznavnosti znamke Ribrand in njenih posameznih članov, verjamemo pa tudi, da nam bo lažji preboj na tuje trge. Ciljamo na trgovine in kupce, ki jim je pomembno, da je izdelek narejen po principu pravične trgovine ter cenijo kvalitetno oblikovane in dovršene izdelke.«