Je podjetništvo s prevzemom še podjetništvo?

Zdi se, da se mnogi sprašujejo o tem. Greš, kupiš delujočo firmo in si podjetnik? Morda.

Ko razmišljamo o podjetništvu, si predstavljamo začetek nečesa, zgrajenega iz nič. Odrekanje, zadolževanje, kri, znoj in solze do uspešnega (nekoč) zagonskega podjetja, ki je našlo svojo tržno nišo.

Tak pogled na podjetništvo je nedvomno motivirajoč, tudi smiseln, predvsem pa romantičen, kot so nam v medijih predstavljene zgodbe o uspehu.

Pri tem se spomnim ameriške šale, ko medij predstavlja uspešnega podjetnika, milijonarja.

Njegova zgodba o uspehu gre takole:

»Začel sem iz nič,« pravi, »ukradel sem jabolko, ga zloščil in dobro prodal. Z izkupičkom sem kupil dve jabolki, ju zloščil in dobro prodal. In tako naprej, dokler mi ni umrl stric in mi zapustil nekaj milijonov.«

Ta primer nekoliko okrni zgradbo “osnovnih zapletov” pripovedovanja zgodbe: junakovo potovanje, od cunj do bogastva, premagovanje pošasti in iskanje.

Kdo je sploh podjetnik?

Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je podjetnik »lastnik podjetja«. Kot je to pred leti komentiral Jože Viflan, lastnik in urednik nekdanje revije Podjetnik, »zanimivo, da ne piše »žival, ki jo vsak dan lovijo dacarji«.

Če slovenski jezikoslovci ne zmorejo bolj življenjske definicije pojma podjetnik, gre morda to pripisati dejstvu, da se jim ne sanja, kako je podjetniku, ki vloži vse, kar ima, v posel, ki naj bi ljudem olajšal življenje, ki morda skrbeti za plačila dobaviteljem, za plačila zaposlenim, poročati davkariji in plačevati davke; tega gospoda akademiki, ki so celo življenje na varnih državnih jaslih, pač ne razumejo.

Websterjeva definicija podjetnika je bolj poštena: “Podjetnik je tisti, ki organizira, upravlja in prevzema tveganja podjetja ali podjetja.”, ni pa popolna. Podjetništvo s prevzemom (PSP) lahko umestimo v to definicijo.

V svetu je to ena od najhitreje rastočih poti do podjetništva, za naše razmere ni na voljo ustreznih podatkov, zdi pa se, da so prevzemi opravljeni predvsem v podjetjih, ki nimajo naslednika, vodje med zaposlenimi ali sorodstvom, saj so se upokojili, zboleli, umrli ali jih ne zanima podjetništvo. Takih je še veliko in so lahko zanimivi subjekti za prevzem.

Varnejša pot

Nakup oziroma prevzem delujočega podjetja (PSP) je zlasti manj tvegano od ustanavljanja zagonskega podjetja. Delujoče podjetje se praviloma že umešča na trg, ima sledljivost delovanja in (redno) ustvarja prihodke na trgu.

Prihodke že zdaj, ne da bi bilo treba čakati dolga leta porodnih problemov zagonskega podjetja, ki se lahko tudi sfiži, saj je znano, da jih velika večina po dveh letih propade.

Podjetje, tudi kupljeno, daje podjetniku možnosti veliko svobodnejšega odločanja, kot bi jo ta imel pri zaposlitvi v večji gospodarski družbi na mestu srednjega menedžerja, saj se podjetniku – lastniku pri odločanju ni potrebno ozirati na nadrejene, ki jih preprosto ni.

Ni nikogar, ki bi ga zatiral, izvajal mobing, sekiral zaradi slabih odločitev, uspešnosti, in tako dalje. Zato pa podjetnik tvega svoj denar, čas in celo družino.

PSP je morda najbolj smotrn v panogi, ki vam je znana, kjer lahko uporabite svoje znanje o dinamiki sektorja, dejavnikih vrednosti in potencialnih partnerjih, da pospešite rast pridobljenega podjetja in hitro izboljšate poslovanje.

Zmotno je mnenje, da je potrebno milijonsko vlaganje v nakup uspešnega podjetja, ki nima naslednika.

V Sloveniji je za manjša podjetja in podjetnike v praksi uporabljeno samo dolgoročni dolg in zakup, izdaja obveznic pa je značilna za večja podjetja z dobro boniteto in finančne institucije.

Z dolžniškim kapitalom, ki praviloma za seboj potegne nekoliko okrnjeno možnost upravljanja prevzetega podjetja, pa je potrebno manj lastniškega kapitala. Dolžniški kapital ima sicer ključno prednost, da so obresti za kredit davčno priznane in se z njimi niža poslovni rezultat podjetja.

PSP je priložnost, da naredite kot le 1+1=2. To je lahko vertikalno ali horizontalno povezovanje in rast za zagotavljanje ugodnejšega položaja na trgu.

Kot se zdi PSP zelo obetavna pot do podjetništva, obstajajo seveda tudi pasti in napake prevzemnikov.

Naj navedemo bolj pogoste:

Kultura podjetja, prevzetega podjetja, torej ljudje, zaposleni vzdušje, sodelovanje, nivoji odločanja,… vse to je še kako sestavni del nakupa, tudi prednost ali omejitev, včasih pomembnejša od bilanc, denarnega toka, inovativnosti,… Podjetje je živa, dihajoča stvar, tako, kot bi posvojili najstnika, in najstniki so že skoraj povsem izdelane osebnosti. Spoštujte že doseženo, ocenjujete kulturo podjetja angažirano in prizanesljivo.
Pogosto so za trezen prevzem najbolj zanimiva podjetja navzven najmanj privlačna, na primer izdelava drobnih kovinskih rezervnih delov, razgradnja pnevmatik, remont strojev, itd. Podjetnik-prevzemnik si mora biti na jasnem, ali išče visokotehnološko fancy podjetje, ali utečeno, bolj tradicionalno proizvodno podjetje s stabilnim poslovanjem. In dolgočasno na pogled.
Izjemno pomembno je odlično poznavanje prevzetega podjetja. Poznavanja od znotraj, ne le bilanc, poznavanje delovanja, zaposlenih ljudi, pogovarjanja z zaposlenimi,… Tako boste spoznali kulturo in moralo podjetja, razvijali odnose z zaposlenimi in naredili prehod pod novo zastavo znosen za vse.