Večkrat lahko slišimo ali beremo, kako je domači finančni trg slabo razvit, da se na Ljubljanski borzi nič ne dogaja in da se zato investitorjem edine prave naložbene priložnosti ponujajo zgolj v tujini.
Kaj sploh je finančni trg?
V teoriji finančni trg, glede na ročnost, delimo na denarni trg, ki zajema kratkoročne instrumente financiranj do zapadlosti enega leta (krediti, komercialni zapisi idr.) in kapitalski trg, ki zajema dolgoročne finančne instrumente z zapadlostjo nad enim letom (obveznice idr.), oziroma v primeru kapitala (delnice) brez zapadlosti.
Vloga finančnih trgov je omogočanje učinkovitega pretoka denarja in kapitala od varčevalcev do podjetij, ki potrebujejo dodatna finančna sredstva.
Ker ima denar, enako kot vse ostale dobrine, svojo ceno, slednji za pomoč in posojila prvim plačujejo obresti ali dividende. To je teorija.
Kaj pa je kapitalski trg v praksi?
V praksi smo kapitalski trg vsi mi.
V prvi vrsti pa podjetniki oziroma njihova podjetja. Slovensko gospodarstvo je majhno in ga večinoma sestavljajo mala in srednje velika podjetja. Ta so večinoma v zaprti družinski lasti in ne delujejo kot javna podjetja na kapitalskem trgu.
Večinoma svoje vire financiranj poiščejo na bankah ali pa so vodena izjemno konzervativno in se financirajo izključno iz lastnih sredstev. In s tem ni nič narobe. Vse do tedaj, ko naletimo na neugodne gospodarske razmere, ki se odražajo na poslovanju podjetja.
Ker smo vsi vpeti v globalno trgovino, se vsakršne neugodne socialno-ekonomske spremembe na drugem koncu Sveta, slej ko prej odrazijo tudi na poslovanju slovenskih podjetij.
Zato morajo biti podjetja in njihova vodstva v nenehni pripravljenosti na finančno krmarjenje skozi turbulentna obdobja poslovanja. Potrebno je poznati sestavo kapitalskega trga, vse oblike financiranj in njihove pogoje, ki so v danih razmerah podjetjem na voljo.
Vsakršne oblike financiranj podjetij, ki ni bančno, pa v Sloveniji imenujemo »alternativni viri financiranja«.
Zlovešč izraz, ki marsikateremu podjetniku nažene strah v kosti pred neznanim in zbuja dvome in vprašanja o smotrnosti tovrstnega iskanja virov.
V tujini je praksa ravno obratna. Še posebej v anglosaškem finančnem svetu, kjer prednjači financiranje na kapitalskem trgu (IPO, izdaja obveznic idr.) in so, pri naslavljanju dolgoročnih virov financiranj, bančni krediti zgolj alternativa.
Slovenski kapitalski trg ne bo nikoli britanski ali ameriški, pri nas bodo vedno prednjačili bančni viri, si pa z ne izkoriščanjem preostalih virov delamo izjemno škodo. Tako na ravni posameznih podjetij, kot celotnega gospodarstva.
Financiranje z izdajo podjetniških obveznic
Ste se kot podjetnik-ca/manager-ka že kdaj znašli v situaciji, ko ste na svoji banki, s katero poslujete že vrsto let, zaman razlagali, da je poslovanje vašega podjetja stabilno, da likvidnost ni problem, a da potrebujete znatna dodatna sredstva (na primer 3 milijone EUR) za širitev poslovanja?
Vaš osebni bančnik pa je s pogledom v tla hitel razlagati, da je banka do vašega podjetja že preveč izpostavljena, da bi morda lahko odobrili le okoli 1/3 iskanih sredstev, a ob bistveno slabših pogojih kreditiranja, z bistveno višjim zavarovanjem. Tudi z jamstvom vašega osebnega premoženja …
Ko boste naslednjič v podobni situaciji, vam predlagam, da z bankirjem v miru popijete kavico, se mu zahvalite za klepet in se podate v »alternativni svet financiranj«.
V kolikor ste mnenja, da bi banki z lahkoto vrnili glavnico in vse pripadajoče obresti, ste zreli za izdajo podjetniške obveznice.
Postopek izdaje obveznic
Podjetniško obveznico lahko izda podjetje vsakršne oblike (razen s. p. in neprofitnih organizacij).
Pri postopku izdaje vam bo v pomoč borznoposredniška družba (BPD), ki ima licenco za nagovarjanje primernih investitorjev in izkušnje s trgom, predvsem o pričakovanjih investitorjev glede ročnosti, donosnosti in drugih lastnosti obveznice.
Nadaljujmo s primerom, da želimo zbrati 3 milijone EUR.
To je znesek, ki je stroškovno in postopkovno že primeren za izdajo obveznice.
Določi se še ročnost, najpogostejše se podjetniške obveznice izdajo od 3 do 5 let ter donosnost, ki si jo vi kot dolžnik/izdajatelj obveznice, glede na pričakovane denarne tokove, lahko privoščite.
Zadolževanje z obveznicami je nekoliko dražje (investitorji zahtevajo višje donose) od bančnega kreditiranja, saj gre po navadi za zadolževanje, ki je podrejeno bančnemu kreditu in je kot tako slabše, ali pa sploh nič zavarovano.
Ko s partnersko BPD dogovorite vse pogoje in lastnosti obveznice, se po navadi opravi sondaža trga.
To pomeni, da BPD s kratkim predstavitvenim dokumentom (teaser) o vašem podjetju, poslovanju in obveznici sami nagovori določen del investitorjev, od katerih prejme povratne informacije o zanimivosti investicije.
V kolikor se izkaže, da so pričakovanja investitorjev (o donosnosti, zavarovanju, ročnosti idr.) drugačna od predlaganih, se, na odobritev podjetja/izdajatelja, opravi potrebne prilagoditve, ali pa se na željo izdajatelja postopek zaključi.
V primeru zanimanja investitorjev za obveznico, se postopek nadaljuje.
Pripravi se celotni predstavitveni dokument obveznice (prospekt), kjer se razkrije vse zakonsko zahtevane elemente obveznice in poslovanja podjetja.
Obstaja več vrst prospektov, ki služijo različnim pogojem izdaj. Izdajatelj, ki zbira nižje zneske (do 10 mio EUR), lahko nagovarja le peščico profesionalnih vlagateljev (sklade, zavarovalnice idr.). Takrat se uporabi poenostavljeno obliko prospekta, ki ni tako obsežna kot »polna oblika«, sam postopek zbiranja kapitala pa je veliko enostavnejši in cenejši.
V kolikor podjetje išče višje zneske in želi k izdaji privabiti tudi individualne investitorje, potem se uporabi prospekt za javnost, ki je najobsežnejša oblika prospekta, z vsemi dodatnimi pojasnili o poslovanju in tveganjih, ki jih morajo razumeti vsi neprofesionalni investitorji.
Sam postopek od dne, ko potrkate na vrata BPD, do prejema sredstev na račun podjetja traja različno dolgo in je odvisen od kompleksnosti izdaje, obsežnosti prospekta, predvsem pa od iskanega zneska in števila investitorjev, ki se jih nagovarja.
Postopek tako lahko traja 1 mesec ali pa se razvleče na več mesecev. Še posebej, pri zneskih, ki presegajo okvir domačega kapitalskega trga (>100 mio EUR) in se investitorje išče tudi v tujini.
Lastnosti obveznic
Izdajatelj ponudi trgu obveznice pod pogoji, ki si jih sam želi.
V kolikor trg njegove želje sprejme, bo izdaja uspešna in želena količina denarnih sredstev zbrana. Financiranje z izdajo obveznic – dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev se v bilanci na pasivi podjetja prepozna enako kot bančni in drugi dolgoročni dolgovi.
Obveznica ima svojo glavnico (znesek sredstev, ki jih želimo zbrati) in kupone (obresti, ki jih plačujemo za posojilo). Način izplačevanja kuponov se določi v prospektu obveznice. Lahko se jih izplačuje mesečno, četrtletno, letno ali pa celoto ob zapadlosti.
Pogoje, ki so za vse enaki, morajo seveda potrditi investitorji. Omenjeno je bilo, da je zadolževanje z izdajo obveznic nekoliko dražje od bančnega kreditiranja.
To je odvisno od ocene tveganja neplačila s strani investitorjev in danih sredstev v zavarovanje. V trenutnih gospodarskih razmerah rastočih obrestnih mer, se podjetniške obveznice izdajajo nekje v razponu od 5 % do 12 % letne donosnosti.
Poleg opisane klasične obveznice, obstaja cela plejada hibridnih finančnih instrumentov, ki lahko hkrati posedujejo tako določene lastnosti kapitala, kot dolga.
Ali pa dolžniški instrumenti ob določenih pogojih (npr. zapadlost ali neplačilu dolga) preidejo v kapital. Z njimi se na eni strani zaščitijo investitorji pred neplačili obveznosti izdajatelja in morebitnim odpisom posojila, na drugi strani pa, v primeru nelikvidnosti, tovrstni hibridni instrumenti ščitijo tudi podjetja pred prisilnimi poravnavami ali stečaji.
Namesto teh, se v solastništvo podjetja vpišejo posojilodajalci. Gre za instrumente, ki se v tujini s pridom uporabljajo, saj podjetniški sferi ponujajo različne načine financiranj in hkratnega zagotavljanja dolgoročnega obstoja.
Tovrstni instrumenti so predvsem primerni za financiranje zagonskih podjetij ali podjetij, ki še ne ustvarjajo pozitivnega denarnega toka.
V kolikor ti, z dodatno zbranimi sredstvi, kljub obljubam, še vedno ne uspejo poslovati pozitivno, je vseeno bolje, da podjetje pridobi dodatne nove lastnike, kot da ga ti prisilijo v bridki konec. Banka po navadi stori prav to.
Branko Železnik, EQUITO borznoposredniška družba d.o.o.