Mar ni prijetno, da nas pri delu spremlja glasba, da lažje oddelamo tiste potrebne urice vedno daljšega delovnega časa, ki se pogosto sprevrže tudi v delo na domu? Ob glasbi smo srečnejši, daje nam energijo in nas motivira. Če je vizualna umetnost tista, ki krasi naše domove, službene in javne prostore, je glasba tista, ki nekako lepša čas.
Glasba velja za enega vrhuncev človeške ustvarjalnosti, toda ali nam pomaga pri kreativnosti in ali pomaga k dvigu produktivnosti?
Opravljene so bile številne raziskave in kratek povzetek pravi, da načelno glasba v pisarnah ne dviga produktivnosti, še posebej, če je delo zahtevno in kompleksno ter zahteva koordinacijo zaznavanj in kreativnega razmišljanja.
Lahko pa glasba pomaga k dvigu produktivnosti pri monotonem proizvodnem delu za tekočim trakom. To postane, popestreno z glasbo, manj dolgočasno, zaposleni so bolj zadovoljni, pozornost delavcev pa se poveča.
Primer ambientalne glasbe brez za delo motečih besedil:
Kakšna vrsta glasbe je bolj delovno uspešnost najboljša?
Prav gotovo ne vaša osebno najbolj priljubljena glasba! Vsaj tako je bilo ugotovljeno v raziskavi, opravljena v skupini, ki je ob delu poslušala svojo najbolj priljubljeno glasbo in skupini, ki je delala v tišini, je pokazala, da so se pri zahtevnih delih glede produktivnosti slabše odrezali v glasbeno spremljani skupini. Druga raziskava pa je pokazala, da je bila znana glasba z znanimi besedili (vkolikor jih poslušalci niso popevali) manj moteča, kot manj znana glasba z besedili, ki so jim prisluhnili.
Primer glasbe z besedili:
Prav besedila, ki so v popularni glasbi pravzaprav obvezna, so najbolj moteč faktor, saj prisilijo možgane v procesiranje teksta in zmanjšajo pozornost pri izvajanju dela. Možgani se ne morejo hkrati enakovredno koncentrirati na poslušano in brano besedilo. Izjema pri poslušanju znane glasbe z besedili pa so bili programerji, za katere je bila glasba z vokali stimulativna za ustvarjanje.
Primer glasbe z vokali – t.i, ‘uplifting trance’
Srednja pot je, da naredimo med delom vsakih nekaj ur četrturni predah ob glasbi, v katerem poslušamo svojo najljubšo glasbo, kar nam tudi dvigne splošno produktivnost.
Hrup v prostoru
Tudi pisarniški hrup, govorjenje kolegov, telefoni in podobno so lahko zelo moteči za produktivno in kreativno delo, zato ni nič narobe, če gremo občasno na kratek odmor v bližnjo kavarno, kjer je hrup povsem drugačen in se lahko ob njem spočijemo.
Po neki raziskavi so v hrupnem neproizvodnem okolju dosegali bolj kreativne rezultate tudi hitreje od kolegov tisti, ki so preko slušalk na glavah poslušali svojo glasbo in tako tudi omejili dostop ambientalnega hrupa.
Glasba z besedilom je še posebej moteča za tiste, katerih delovne naloge so v določeni meri tudi pisanje (od elektronskih sporočil do ponudb, študij ali scenarijev ), toliko bolj, če je besedilo glasbene podlage v istem jeziku, kot njihovo pisanje.
Jakost glasbe
Glasba, ki v prostoru dominira, ne dviguje produktivnosti in kreativnosti zaposlenih, prej obratno. Pač pa je položaj obrnjen, ko gre za isto glasbo, ki ustvarja zgolj zvočno kuliso – background – in je pozitiven prispevek tudi k počutju zaposlenih.
Primer zvočne kulise – ‘background’ glasbe
Dodajmo do sedaj navedenim tujim akademskim študijam še tisto od Journal of Consumer Research , v kateri so ugotovili, da zmeren hrup, ki ga povzroča ambientalna glasba in do neke mere nevtralizira siceršnji pisarniški hrup in dviguje kreativnost. Toda pozor: nivo višje kreativnost se z dvigom jakosti glasbe v okolju zlahka izniči, še slabše – zasuka v negativno smer, saj prehrupno okolje zelo oteži koncentracijo zaposlenih.
To ugotovitev nadgrajuje raziskava Acoustical Society of America iz l. 2015, ki za dvig produktivnosti in kreativnosti predlaga beli šum (na primer zvok valov, vetra, ptic, ipd.), ki nevtralizira ambientalni moteči hrup.
Ambientalna glasba za koncentracijo pri delu:
Zdi se, da je ambientalni pisarniški šum najbolj moteč faktor, ki vpliva na produktivnost. Tudi pritajen, komaj slišen pogovor, pritegne pozornost okoliških kolegov, da mu prisluhnejo v skoraj polovici primerov in upočasnijo delo.
Kakšno glasbo naj torej vodje dopuščajo v delovnem prostoru?
Ker so naši okusi različni, bi se v delovnem prostoru z desetimi zaposlenimi težko odločili za enotno glasbeno podlago. Verjetno za pomirjujočo, neagresivno glasbeno ozadje (npr prepleteno s šumom valov, drevesnih krošenj v vetru ipd.). Ali pa pritajeno za klasično glasbo (kjer bomo morda našli med nasprotnikov med zaposlenimi), saj je že dolgo znano, da npr. Mozartova glasba pospešuje miselne procese in kreativnost. Izmerjeno je tudi bilo, da baročna glasba nasploh pozitivno vpliva na produktivnost.
Torej Mozarta v pisane, vsaj v kroglicah!
Podjetnik.net
