Incoterms – kaj so to?

Incoterms zagotavljajo niz mednarodnih smernic, ki se uporabljajo za določanje odgovornosti posamezne stranke v trgovinskih interakcijah.

Ustvarjeni so bili za lažjo mednarodno trgovino in za zagotavljanje standardiziranih izrazov za uporabo povsod po svetu. 

Globalno poslovanje je lahko zapleteno. Zaradi številnih zainteresiranih strani, več načinov prevoza, ki so pogosto potrebni za premikanje izdelka, in carinskih predpisov, ki jih je treba upoštevati.

Incoterms so skupek mednarodnih pravil, ki razlagajo najpogosteje uporabljene trgovinske izraze.

Uporaba Incoterms v prodajnih in nakupnih pogodbah olajša globalno trgovino in pomaga partnerjem v različnih državah, da se razumejo. Namenjena so predvsem obravnavanju obveznosti prodajalca in kupca pošiljke v zvezi s stroški in tveganji.

Mednarodna trgovska zbornica (ICC) je Incoterms prvič objavila leta 1936 in pravila posodobi približno vsakih pet let. Zadnje spremembe so bile izvedene leta 2020. Veljajo tudi lahko prejšnje določbe, če je v pogodbi tako zapisano.

Stroški in riziko v zvezi z izpolnitvijo pogodbe, so razdeljeni na štiri skupine glede na kupca in prodajalca: E, F, C in D:

EXW (Ex Works  – franko trgovina ali fco. skladišče – kat. E)

Prodano blago je prodajalec zapakirati in dati na voljo kupcu. Kupec je odgovoren za prevzem blaga in vse stroške, povezane s pošiljanjem, izvozom in uvozom. Prodajalec ne odgovarja več za blago, ko je kupec obveščen, da je pripravljeno za prevzem.

FCA (Free Carrier – kategorija F )

Prodajalec je odgovoren za to, da je blago na voljo na dogovorjeni lokaciji, kot je skladišče ali ladijski terminal ter za carinjenje blaga za izvoz in plačilo vseh izvoznih dajatev.
Premikanje blaga in nalaganje je skrb kupca. Na tej točki kupec prevzame odgovornost za blago in mora prodajalcu predložiti nakladnico, ko je blago naloženo za prevoz.

CTP (prevoz plačan do  – Carrige Paid To )

Prodajalec pakira in opravi prevoz blaga do mednarodnega prevoznika, kritje carinskih in izvoznih stroškov ter plačilo mednarodnega pošiljanja. Odgovornost za izgubo ali škodo preide na kupca, ko je blago dostavljeno mednarodnemu prevozniku.

CIP (zavarovanje prevoza plačano do – Freight &Insurance Paid to – kat.C)

Poleg elementov po CTP, CIP Incoterm prodajalec plača zavarovanje za blago v tranzitu. Nekatera kupci zahtevajo zavarovanje v višini 110 % vrednosti blaga. Prodajalec in kupec se dogovorita za znesek kritja pošiljke.

DAP (dostava na kraj  – Delivered at Place – kat. D)

To pravilo določa, da je prodajalec odgovoren za dostavo blaga na dogovorjeno mesto, nosi vse stroške izvoza in transporta blaga ter tveganja med transportom, dokler blago ni dostavljeno na destinacijo, ki jo izbere kupec. Na tej točki se vsa odgovornost prenese na kupca, vključno s kritjem stroškov in postopka raztovarjanja blaga ter plačilom vseh uvoznih dajatev, davkov in pristojbin za carinjenje.

DPU (dostava na kraj in raztovorjeno  – Delivered at Place Unloaded – kat. D)

Razlika do DAP je, da prodajalec odgovarja za zagotovitev sredstev za raztovarjanje blaga za kupca. Kupec odgovoren za uvozne dajatve, davke in pristojbine za carinjenje.

DDP (plačana dostava – Delivered Duty Paid – kat. D)

Z uporabo tega Incoterma kupec (morda manj izkušen) prenese vsa opravila, carine  in stroške na prodajalca in se tako zavaruje pred presenečenji in napakami, saj plača tisto, kar dobi. 

FAS (brezplačno do ladje  – Free Alongside Shipping, kat. F )

Prodajalec je odgovoren za vse stroške in tveganja do ladijskega nakladalnega prostora. Od tu kupec odgovarja za tveganja, stroške nakladanja in ostalo, povezano s pošiljko.

FOB (brezplačno na krovu – Free On Board – kat. F)

Prodajalec je odgovoren za vsa tveganja in stroške, povezane s prevozom blaga od njihove lokacije do odpremnega terminala, da je blago naloženo na ladjo, ter opraviti izvozno carinjenje in s tem povezane stroške.

CFR (stroški in prevoz – Cost & Freight – kat. C)

Prodajalec prevzema odgovornost tveganja in stroške prevoza blaga mednarodnega  prevoznika,  nakladanja blaga, plačila izvoznih carin in prevoza do namembnega pristanišča. Šele tam se odgovornost prenese na kupca.

CIF (Stroški, zavarovanje in prevoz  – Cost, Insurance & Freight – kat. C)

Kot CFR, le da je prodajalec dodatno odgovoren za stroške zavarovanja blaga, ko je na poti.

Seveda niso vsi Incoterms primerni za vsak način prevoza.

Iz neupoštevanja primernih načinov in uporabo napačnih pride do velikih napak, slabe volje in nepotrebnih stroškov. 

V drugem članku si preberite primernost uporabe posameznih vrst in kakšne napake pri tem nastajajo. 

Zbral: Podjetnik.net