Podjetništvo je mikaven način življenja, vendar se zanj odloči le majhen odstotek ljudi – raje se držijo zagotovljenih delovnih mest. Zakaj? Ker v podjetništvu zares uspe le malo ljudem.
Resda podjetnik vzame usodo v svoje roke, vendar je odvisen tudi od množice srečnih in nesrečnih okoliščin, ki njegovo usodo včasih obrnejo v povsem nepričakovano smer.
Toda najprej pomembno dejstvo:
novi podjetnik s premalo vztrajnosti, delavnosti in proaktivnosti nima dobrih izgledov za uspeh. Celo tisti, ki jim uspe, morajo biti pripravljeni, da bodo pogosto spali le po nekaj ur in praviloma delali več kot 12, tudi do 16 ur na dan. Tisti manj uspešni bodo primorani v obdobjih, ko res ne bo šlo vsaj kolikor toliko znosno, biti pripravljeni tudi na dejstvo, da bodo dnevni obroki (za krajše ali daljše obdobje, odvisno od globine krize oz. dogajanja) v obliki skromnih sendvičev, in da se bodo voziti na sestanke z javnim prevozom (ker za drugo za nekaj časa ne bodo imeli denarja).
Ste še pripravljeni poskusiti in postavili svoje zagonsko podjetje oz. startup?
Če ste, naj vam pomagamo in vas opozorimo na najpogostejše napake, ki jih naredijo začetniki-podjetniki. Ne želimo vas odvrniti, le olajšali bi vam radi pot do uspeha.
Večina napak izhaja iz osebnosti in kompetenc startup podjetnika, le malo iz poslovnega okolja. Večino se da odpraviti in popraviti, če jih je zagonski podjetnik pripravljen pravočasno spoznati, spremeniti način dela in ravnanje, morda prisluhniti nevtralnim svetovalcem in brzdati svoj ego.
Ker so napake startupov številne, smo daljši prispevek razdelili na pet krajših:
ZAČETNE NAPAKE | 1/5
Podcenjevanje naloge
Startup, še posebno, če se ustanovitelju ali skupini ustanoviteljev dogaja prvič, potrebuje popolno predanost. Ta del posla je pred odločitvijo za ustanovitev podjetja pogosto podcenjen zaradi nepoznavanja.
Psihični pritiski so na nevajenega ustanovitelja, ki je hkati tudi lastnik in upravljalec, včasih lahko nepopisni! Nanj pritiskajo roki, problemi z vložkom v investicijo, na koga drugega morda nezanesljivost morebitnih partnerjev ali njihovo premajhno zavzemanje za posel … Zagotovo se kdo tudi zjoka v temnem kotu pisarne, ko sodelavci že odidejo. Nemalokrat se kak tak nesrečnik, neuspešnež celo zlomi. Morda nima nikogar, ki bi njegove težave razumel, morda nima ob sebi družine, ki bi ga podpirala in razumela, kaj se mu dogaja.

Psihološki pritiski na podjetnike so lahko tudi zelo hudi.
Pa denimo, da stvari kar lepo krenejo … pa so nenadoma tu že realne težave: startup podjetnik (pre)počasi uvidi, da ne bo dovolj denarja za plače zaposlenih, za plačilo obroka kredita, za poravnavo davščin, celo ne za naročilo repromateriala; ekipa sodelavcev postane nemotivirana, skoraj da uprizarja “beli štrajk”, nekatere vabijo h konkurenci. Takrat je podjetniku za znoreti, od stresa ne spi, okoli se potika kot kak ‘zombi’ – izčrpal pa je tudi že vse možnosti, da bi si od prijateljev in znancev izposodil še kakega ‘jurja’.
Startup podjetnik se je ujel se je v past, iz katere se bo le stežka izmotal. Če se sploh bo. In kje so vzroki?
V neizkušenosti, zaletavosti, ne dovoljšnji premišljenosti projekta, v naivnosti ali pa morda v napačnem stilu vodenja. Še mnogo, mnogo več napak bi lahko našteli … A naj bo dovolj črnih pik.
Odločitev za podjetništvo in uresničevanje lastne poslovne ideje je življenjska odločitev, skoraj tako kot poroka ali odločitev za otroka. Če ima novi podjetnik že družino, se mora zavedati, da bo ta morda zelo trpela, da bo otroke videl le zvečer in da bo s partnerjem skupaj le toliko, da si bosta razdelila dnevna opravila in se pogosteje sprla. To je lahko cena podjetništva v skoraj najslabši možni obliki. Hujši je le bankrot.
Ko se startup podjetnik, morda inovator, poda na podjetniško pot, se mora vsekakor zavedati, da bo imel manj prostega časa; vsekakor ga bo manj v nekaterih okoljih (denimo v športnem klubu, na ritualnih srečanjih s prijatelji, pa na kulturnih dogodkih, v prej priljubljenem lokalu, …). Vse za posel, bo rekel novi podjetnik. Toda tudi prijatelji in znanci ga bodo –žal – počasi nehali pogrešati. Vse zaradi posla.
Neprimerna tržna niša

Ozko usmirjena tržna niša
Zagonski podjetniki se pogosto v izogib gneči na večjih trgih odločijo za zelo ozko nišo, češ, tam je manj konkurence. Morda res: morda zato, ker je nezanimiva, ali ker je resnično sploh ni.
Ne bojmo se konkurence že vnaprej. Če je naš produkt inovativen in bo pritegnil kupce, bomo itak zbudili tudi konkurente, in slej ko prej nas bodo začeli slediti in ogrožati.
Ena od strategij tržnega nastopa je pravzaprav strategija prvega sledilca. Nekdo drug naj se muči, da pokaže in dokaže koristi, ki bi jih imeli uporabniki od novega produkta, v to naj vlaga čas in sredstva – mi pa s tem prihrankom zlahka financiramo prepoznavnost svoje znamke. Lahko bi našteli kar nekaj takih nedavnih primerov, tako v tehnoloških rešitvah za osebni transport kot aplikacijah za pametne telefone.
Razvijanje malih idej in samocenzura velikih, globalnih idej je pravzaprav strah pred neznanim. Verjetno se je to zgodilo že vsakemu inovativnemu podjetniku. Najbolje bi bilo veliko idejo predati v razvoj in lansiranje komu drugemu, mar ne?
Velika slika je vsekakor možna in celo priporočljiva, če za njo stoji ustrezen produkt in smo pripravljeni v izvedbo vključiti še dodatne strokovnjake (predvsem varuhe pred t. i. sharkyji, ki bi nas ‘požli za malico’).
Originalnost ideje
Res je, da določen časovni trenutek in iz okolja izhajajoče potrebe v marsikateri podjetniško -inovativni glavi rodi rešilno idejo … in da so številne ideje sočasne. Nič zato, „šank“- idej je veliko, realizatorjev pa le peščica.
Slabše je, če nimamo prave lastne ideje in se gremo „jaz tudi“ biznis. Še posebno, če kopiramo velike in uspešne ideje, ki prevladujejo na trgu in jih morda le malce izboljšane skušamo uresničiti kot svoje.
Originalne ideje (tudi številni vsem znani današnji produkti) so nastale iz potreb samih bodočih lastnikov posla, pa naj bo to Apple, Google, Mercedes Benz ali televizija. Obrnite postopek!
Namesto da gledate uspešna podjetja in njihove produkte, se fokusirajte na probleme, ki jih imate vi sami ali ljudje v vaši okolici in jih zato dobro poznate; najdite prodavljive rešitve zanje!
Poslovno idejo zagonskega podjetja, še predenj to zaživi, je potrebno izdatno testirati in verificirati. Če načrtujete globalni produkt, potem ga tam tudi testirajte – ne samo glede uporabnosti in koristi, ki naj bi jih prinesel uporabniku, temveč tudi glede tržnih možnosti, prodajnih poti, kupne moči ciljne skupine in možnosti (in načinov) vpliva na nakupne odločitve.
Testiranje globalnega produkta v Sloveniji (in morda še na Hrvaškem) je praviloma neustrezno, saj sta trga majhna in specifična, končni kupci oziroma uporabniki pa se lahko obnašajo povsem drugače od onih v nordijskih državah ali na Bližnjem Vzhodu. Tudi potrebe in ugotovljena koristnost produkta je lahko percipirana povsem drugače. Slovenski trg in na hitro posplošene trditve, temelječe na povratnih informacijah s tega trga, so uničili že marsikak privlačen projekt.
Ciljna skupina

Ciljna skupina
Najbolj zanesljiva pot za startup podjetje je, da bo njihov produkt resnično rešil težave dobro znane ciljne skupine – najbolje kar tiste, kateri pripadajo sam. Sami najbolje poznate svoje probleme glede marsičesa (denimo, da vam greni življenje težavna komunikacija, iskanje ponudnikov, dnevna opravila, …) in najbrž najbolje veste, kaj bi jih lahko razrešilo.
Zamislimo si primer, da bi hoteli narediti nov namakalni sistem, ki bi baziral na kapljičnem zalivanju ob souporabi naravnih absorbcijskih materialov in je primeren za zelenjadarstvo in rabo zajete deževnice.
Super, vendar ste v ekipi programerji, kemiki in ekonomisti, nihče pa nima uporabniške izkušnje kot pridelovalec zelenjave niti specifičnega teoretičnega znanja. Ali je taka ideja, ker ne izhaja iz uporabniku namenjenega inoviranja produkta, lahko uspešna? Seveda je, če se je lotimo interdisciplinarno in v končno snovanje vključimo tudi uporabnike; seveda je nujno narediti pred lansiranjem tudi tržno raziskavo in druge potrebne aktivnosti, da dobimo vpogled v sedanje in kasnejše možnosti glede uspeha na trgu. Sam podjetnik-inovator brez podpore oz. primerne ekipe pa je verjetno obsojen na neuspeh.
Napačno izbrana ciljna skupina je pogost pojav pri start-upih.
Za testiranje ideje so potrebni pogovori, večinoma tudi kakšna tržna raziskava, ki jo mora zagonski podjetnik naročiti pri strokovni organizaciji. Vložek v predpripravo je namreč še kako potreben in vreden svojega denarja, saj bomo morda ugotovili, da bi bili uporabniki našega končnega produkta preredki, ali težko dosegljivi ali brez možnosti, da kupijo produkt. Ustaviti dejavnosti, še preden se pojavijo veliki stroški, je nedvomno veliko bolj smotrno, kot pa si nakopati težave.
Premajhna slika

Zemlja je veliko tržišče
Startup podjetnik ima lahko pred seboj začetek nečesa, kar je lahko zelo veliko, celo globalno, pa tega ne uvidi;
morda se pusti preglasovati soinvestitorjem ali pade pod pritiskom zaposlenih, češ, držimo se svojega vrtička, kaj bi rinili tja daleč. Če je poslovna ideja peka slaščic, morda res ne, morda – ko uspe – kot franšiza, če imamo kaj zapakirati vanjo. Če pa smo razvili idejo za turbino, ki bo proizvajala električno energijo na osnovi podvodnih tokov rek, pa je velika slika potrebna za vse v projektu. Kajti, če začnete z lista papirja, na katerega napišete in narišete svojo poslovno idejo, potem vplivate na celoten tok dogodkov, obseg in uspeh.
Skratka, na razvoj dogodkov vplivate predvsem sami. Ne bojte se velike slike!
Poslovni načrt
Poslovni načrt je zelo pomemben del postavitve novega podjetja.
(Več o tem si preberite v drugih prispevkih na našem portalu tukaj.)
Ključno je, da pripravite realen poslovni načrt. Če ga ne znate, si priskrbite in preštudirajte temu namenjeno literaturo; če menite, da je zaradi vaše drugačne predizobrazbe to za vas res prezahteven podvig, si pridobite strokovno pomoč s te sfere.
Poslovni načrt opredeljuje, kaj boste delali, kako, v kakšnem času, s kakšnim pričakovanim rezultatom in kakšnimi stroški.
Poslovni načrt se sliši kot nek nepomemben ekonomistovski umotvor, namenjen temu, da bi že v kali zavrl vašo poslovno idejo. Toda verjemite: ko ga pripravljate – razmišljate o tem in zapisujete po sklopih – pridete do detajlov, na katere bi sicer pozabili ali jih spregledali. Čisto iskreno, za posle, kot je recimo preprodaja rabljenih avtov ali nakita ali kaj v tem smislu … pravega poslovnega načrta ne potrebujete; za slaščičarno pa že, še bolj pa za spletno aplikacijo ali celo konkreten produkt.
Mnogokrat vidimo, da novi ‘bili-bi-podjetniki’ povsem pozabljajo ali globoko podcenijo nekatere stroške: npr. pravno pomoč, poslovno svetovanje, morda potrebno mentorstvo, zlasti pa stroške marketinga, ceno najema poslovnega in/ali proizvodnega prostora, logistične potankosti, zavarovanje posla, zaščito intelektualne lastnine in še in še majhnih, a pogosto zelo odločujočih »malenkosti«.
Po drugi strani pa mora biti poslovni načrt razumljen dinamično in ga je potrebno glede na zaznane probleme prilagajati in spreminjati. Poslovno okolje je preveč spremenljivo in nepredvidljivo, da je nikakršna verjetnost, da bo poslovni načrt, postavljen ob launchu startupa do končnega uspeha ostal v prvotni, nespremenjeni zasnovi. Torej: na podlagi povratnih informacij, zlasti tržnih in uporabniških, je potrebno prilagajati načrt. Če se pojavijo nove ideje, je potrebno biti do njih odprt, jih preučiti in preveriti in – če se izkažejo za potencialno uspešne – tudi implementirati.
To seveda ne pomeni, da se zagonsko podjetje žene vsak mesec za drugim ciljem, ampak da je sposobno dojeti boljše opcije od zadanih in se ustrezno preusmeriti, kadar je to potrebno.
Velika vizija, ki jo, kot smo že omenili, razdeljuje poslovni načrt v podrobnostih, ni (oz. ne bi smela biti) v osnovi usmerjena na cilj
»Zaslužili bomo nepredstavljivo veliko denarja, ko se bomo prodali multinacionalki!«,
ampak v smisel našega početja: kakšno korist bo svetu prinesel naš produkt, kakšne probleme bo reševal, kako bo naše znanje in naš »produkt« prispeval k višji kvaliteti življenja celotne skupnosti.
Poslovni načrt mora predvideti tudi ravnanje vodstva v trenutkih, ko se pokažejo organizacijske pomanjkljivosti vodenja projekta in določiti – vsaj okvirno – poti in načine, kako postopati z njimi in jih rešiti v nekem časovnem okviru. Brez sprotnega reševanja problemov znotraj postavljenih rokov je projekt za zunanje investitorje, videče le kaotični prizor o neorganiziranem podjetju, manj zanimiv.
Lokacija zagonskega podjetja

Kako pomembna je lokacija za startup?
Kakšno zvezo pa ima lokacija z uspešnostjo zagonskega podjetja? Na prvi pogled je nima.
Toda zakaj je v bližini večjih regijskih centrov taka množica start-upov, na Koroškem ali v Beli krajini pa ne vznikajo za vsakim ovinkom? Če torej postavite zagonsko podjetje v močnem tehnološkem parku, se lahko nadejate uporabe primerne poslovne infrastrukture, ki poceni poslovanje, stike in komuniciranje. Tam boste verjetno tudi lažje našli najprimernejše sodelavce za realizacijo projekta. Vaš naslov v podjetniškem inkubatorju ali startup lokaciji zbuja zanimanje tudi s strani financerjev.
In zdaj nekaj preprostih dejstev.
Če je potrebna dnevna prisotnost vsaj večjega dela ekipe v nekih skupnih prostorih in ekipo sestavljajo redki specialisti, potem je večje mesto pravšnja lokacija, še boljše ob avtocestnem odcepu.
Prazna vila proč od prometnic in večjih mest ponavadi nima večje vrednosti glede posla (razen, če ne govorimo o elitnem turizmu). Tudi zaspana vaška scena pogosto ni dovolj kreativno okolje, da bi produciralo inovativne ideje in medsebojno spodbujalo zagonce.
Torej so centri z vso podporno infrastrukturo v obliki tehnologije in človeških resursov pogosto lokacijska terna.