Pomembnejšim poslovnim partnerjem podjetja pogosto v zahvalo za sodelovanje izkažejo pozornost z različnimi darili.
V nadaljevanju prikazujemo, kakšna je njihova pravilna davčna obravnava.
Davčna obravnava obdarovanja poslovnih partnerjev
Obdarovanje poslovnih partnerjev moramo po Zakonu o dohodnini obravnavati kot drug dohodek po 105. členu, hkrati pa moramo upoštevati 31. člen Zakona o dohodku pravnih oseb, ki govori o delno priznanih stroških podjetja.
Dohodnina
Davčna obravnava daril, ki jih podarimo svojim poslovnim partnerjem, se razlikuje tudi glede na vrsto darila. Kadar gre za darilo, ki ni zasebne narave, to ni predmet obdavčitve z dohodnino. V nasprotnem primeru bomo prejemniku obračunali boniteto, v kolikor vrednost darila presega dovoljeni znesek 42 evrov oziroma 84 evrov v enem davčnem obdobju.
Obdaritev na poslovnem srečanju
Kako bomo obravnavali strošek obdarovanja poslovnih partnerjev, je odvisno od tega, kako bomo darilo izročili. Kadar partnerja obdarimo na poslovnem srečanju, na primer poslovnem kosilu, gre za strošek reprezentance. To pomeni, da je strošek priznan v višini 50 %.
Darilo pošljemo po pošti
V primeru, da partnerju darilo pošljemo in to presega dovoljeno vrednost, prejemniku pa ni bila obračunana boniteta, je strošek darila v celoti davčno nepriznan.
Pogostitev poslovnih partnerjev
Pogostitve poslovnih partnerjev niso omejene le na konec leta, temveč jih lahko podjetje izvaja tudi med letom. Pomembno je upoštevati namen in vrednost pogostitve. Davčna obravnava pogostitve poslovnih partnerjev Enako kot pri obdaritvi obravnavamo pogostitev poslovnih partnerjev po Zakonu o dohodnini kot drug dohodek po 105. členu in 31. členu Zakona o dohodku pravnih oseb.
Pogostitev poslovnih partnerjev se po Zakonu o dohodnini obravnava kot darilo.
Omenjeni zakon v 108. členu določa, da se šteje za boniteto vrednost daril, ki presega 42 evrov oziroma 84 evrov v celotnem davčnem letu. Če je vrednost pogostitve nižja od 42 evrov, za prejemnika ne predstavlja bonitete. V primeru, da poslovne partnerje gostimo le enkrat letno, je ta znesek lahko 84 evrov.
Strošek pogostitve bomo v celoti knjižili kot strošek reprezentance, saj gre v tem primeru za druženje s poslovnimi partnerji in običajno poslovno prakso.
Po DDPO (Davek od dohodkov pravnih oseb) je strošek reprezentance davčno priznan v višini 50 %, zato bomo 50 % stroška izvzeli iz obračuna davka od dohodka pravnih oseb.
Ob udeležbi poslovnih partnerjev na pogostitvi moramo na računu navesti ime in priimek poslovnega partnerja in podjetje, iz katerega prihaja.
Iz računa je razvidno, kakšna je bila vrednost pogostitve. Ravno tako potrebujemo seznam daril, kadar poslovne partnerje obdarimo. Seznam mora vsebovati tudi vrednost poslovnega darila. Tako si zagotovimo evidenco po poslovnih partnerjih in vrednostih v posameznem davčnem obdobju. Če skupna vsota presega dovoljene vrednosti, pravočasno obračunamo boniteto.
Pravna oseba ali fizična oseba z dejavnostjo, ki fizični osebi podari darilo (sem sodi tudi pogostitev), mora kot plačnik davka od zneska darila, ki presega 42 evrov oz. 84 evrov, obračunati in plačati dohodnino v višini 25 %. Podatke o obračunu poroča na obrazcu REK-2, ki ga vloži preko aplikacije eDavki.
Najpogostejše napake
- Računi za reprezentanco ne vsebujejo seznama udeležencev, ki jih je na prejeti račun dolžan navesti podjetnik ob predložitvi dokumenta računovodji.
- Podjetje ne vodi evidence daril po prejemnikih in vrednostih v posameznem davčnem obdobju.
- Strošek daril, poslanih poslovnim partnerjem po pošti, se obravnava kot reprezentanca.
- Kadar znesek pogostitve ali darila presega dovoljeno višino, se prejemniku ne obračuna boniteta.
Mojca Vincek, Kleos in SAOP
