Razdruženje delodajalca in delavca-delojemalca je oformljeno v odpovedi ali prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Kombinacij je več, najpogostejše bomo navedli.
Pogodba o zaposlitvi za določen čas
Odpovednega roka seveda ni, velja datum, do katerega pogodba velja, oziroma – kadar gre za dogovorjeni projekt ali storitev – ko je ta zaključena, pa tudi, kadar ni več razloga, ki je botroval potrebi po sklenitvi take pogodbe. Seveda lahko stranki sodelovanje tudi predčasno prekineta ali ga podaljšata z aneksom.
Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas
Redna odpoved je običajna z odpovednim rokom, izredna pa brez roka. V obeh primerih jo mora delavec dobiti pisno.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Ob nastalih odpovednih razlogih mora delodajalec opozoriti delavca v obdobju do 6 mesecev od kršitve; seznani ga tudi o možnosti odpovedi delovnega razmerja. Največ 60 dni pred redno odpovedjo mora o tem delodajalec obvestiti delavca. Rok za zagovor delavca je najmanj tri dni. Pri zagovoru je lahko prisoten pooblaščenec delavca.
Odpovedni razlog, ki je potreben za redno odpoved, je lahko:
- Poslovni razlog (prenehanje potrebe po opravljanju dela in nalog zaradi katerih je bil delavec sprejet na delo s pogodbo o zaposlitvi)
- Nesposobnost (pričakovani delovni rezultat delavca niso doseženi in podobno)
- Krivdni razlog (kršitev obveznosti, ki jih nalaga delovno razmerje)
- Opravljeno delo v poskusni dobi je bilo nezadovoljivo
- Invalidnost (delavcu je bila ugotovljena invalidnost stopnje x in ni več sposoben opravjati del in nalog po sedanji pogodbi o zaposlitvi)
Kadar delodajalec odpove trenutno pogodbo iz poslovnih razlogov ali zaradi nesposobnosti, lahko ponudi delavcu drugo, spremenjeno pogodbo oz. delovno mesto. Če jo delavec zavrne ali sprejme, izgubi pravico do odpravnine. Dokazno breme je na strani delodajalca.
Pri nameravani redni ali izredni odpovedi lahko delavec zahteva: da delodajalec o tem obvesti sindikat, ali svet delavcev ali delavskega zaupnika. Ta sporoči svoje mnenje glede odpovedi v roku 6 dni.
Odpovedni roki
Za redno odpoved s strani delodajalca so naslednji:
- Poskusna doba – 7 dni
- Odvisno od pogodbe od 15 do 80 dni.
Roki za redno odpoved s strani delavca:
- V prvem letu zaposlitve – 15 dni, kasneje – 30 dni (po pogodbi o zaposlitvi ali kolektivi pogodbi do 60 dni).
Izredna odpoved
Lahko se opravi brez odpovednega roka; delodajalec mora delavca odjaviti iz obveznih zavarovanj. Dokazno breme je na strani dajalca izredne odpovedi.
S strani delodajalca je izredna odpoved možna predvsem v krivdnih primerih:
- Kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja
- Namerna huda kršitev delovne obveznosti (tudi iz malomarnosti)
- Lažni podatki za sklenitev pogodbe
- Neopravičljiv izostanek z dela (5 dni zapored)
- Zloraba bolniškega staleža.
Izredna odpoved s strani delavca je možna v primerih:
- Delodajalec ni delavcu izplačal nadomestila plače ali bistveno zmanjšanega nadomestila več kot dva meseca
- Zamuda pri izplačilu nadomestila tri mesece zapored
- Delavec ni imel dela več kot dva meseca ali ga ni mogel opravljati preko 30 dni zaradi inšpekcijske prepovedi
- Mobing ali neenaka obravnava delavca
- Nezadovoljiva varnost in ogrožanje zdravja delavca
Če delavec meni, da je oškodovan in so njegove pravice kršene, se lahko po pomoč obrne na sindikat, se pritoži delovni inšpekciji ali išče pravico na delovnem in socialnem sodišču.
Vročanje odpovedi
- Obe, izredno in redno, vroča praviloma delodajalec osebno delavcu v svojih prostorih (ta jo je dolžan prevzeti in se šteje za vročeno, četudi je ne prevzame), redkeje s priporočeno pošto s povratnico (na naslov stalnega prebivališča v pogodbi o zaposlitvi) ali celo objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu (kadar gre za tujca brez znanega stalnega ali začasnega bivališča v RS).
