Darila
Podjetje najpogosteje zaposlene obdaruje ob koncu leta, čeprav to ni omejeno le na ta del leta. Za pravilno obdavčitev daril je treba biti pozoren na vrednost darila.
Davčna obravnava daril zaposlenim
Ko gre za obdaritev zaposlenih, velja, da se za boniteto ne štejejo ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotovi vsem zaposlenim pod enakimi pogoji.
Pravilo, ki ga določa 39. člen Zdoh-2, določa, da lahko delodajalec obdari svoje zaposlene z darilom do vrednosti 15 evrov in mu pri tem ni potrebno obračunati bonitete. Dodatni pogoj je, da obdari vse zaposlene.
V primeru, da darilo presega vrednost 15 evrov ali da ne obdari vseh zaposlenih, je delodajalec dolžan zaposlenim obračunati boniteto.
Strošek darila zaposlenim ni davčno priznan strošek, če boniteta ni bila obračunana, tudi v primeru, da vrednost darila ne presega 15 evrov. Davčno priznan strošek bi bil, če bi vrednost presegla 15 evrov in bi delodajalec obračunal boniteto.
Pogostitev zaposlenih
Zaposlenim se lahko podjetje zahvali tudi tako, da zanje pripravi pogostitev. Ta ni omejena le na zaključek leta in se lahko izvede kadarkoli, pa naj gre za večerjo, piknik ali »team-building«, ki ga za svoje zaposlene organizira vedno več podjetij.
Davčna obravnava pogostitve zaposlenih
Pri zaposlenih pogostitev ne predstavlja bonitete v primeru, ko je dana vsem zaposlenim pod enakimi pogoji po 1. točki 3. odstavka 39. člena Zdoh-2.
V primeru, da so pogostitve deležni le posamezni predstavniki podjetja, ta predstavlja boniteto, če vrednost presega 15 evrov. Pogostitev zaposlenih obravnavamo kot dohodek iz zaposlitve, prejet v naravi, oziroma darilo po 39. členu Zdoh-2
Pogostitev je v celoti davčno nepriznan strošek, kadar so udeleženi le zaposleni.
Davčno priznan bi bil le v primeru, da bi vrednost presegla 15 evrov in bi zaposlenim obračunali boniteto.
Podlaga za obračun bonitete je delovno razmerje. Zaposlenim obračunamo boniteto pri obračunu plače. Poleg daril šteje za boniteto tudi proizvod podjetja ali opravljena storitev in popusti, ki jih odobri delodajalec zaposlenemu. Delodajalec mora poleg dohodnine obračunati tudi prispevke za socialno varnost.
Napake
- Računi za nakup daril za zaposlene ne vsebujejo seznama prejemnikov.
- Strošek daril se obravnava kot reprezentanca.
- Podjetje ne vodi evidence prejemnikov daril po zaposlenih in vrednostih v posameznem davčnem obdobju.
- Podjetje zaposlenim ne obračuna bonitete.
- Kadar so pogostitve deležni le posamezni zaposleni, se strošek pogostitve obravnava kot reprezentanca, tudi kadar znesek presega 15 evrov. V tem primeru pogostitev predstavlja boniteto in je treba obračunati dohodnino.
- Podjetja udeležbo študentov in drugih zaposlenih na podlagi pogodb, ki ne štejejo za zaposlitev po ZDR, obravnavajo kot udeležbo zaposlenih. Zanje namreč ne veljajo določitve ZDR in jih je treba obravnavati na enak način kot pogostitev poslovnih partnerjev.
Obdarovanje otrok zaposlenih
Davčna obravnava obdarovanja otrok je odvisna od meseca obdarovanja. Darila, ki jih delodajalec otrokom zaposlenih podari v mesecu decembru, niso obdavčena z dohodnino.
Kdo šteje za „otroka zaposlenega“?
Otrok, posvojenec in pastorek, otrok zunajzakonskega partnerja ter otrok partnerja v istospolni skupnosti. Pri tem zakon ne določa dodatnih pogojev glede prebivališča otroka (npr. v primeru ločenih staršev).
Obdarovanje otrok ni obdavčeno z dohodnino v primeru, da so izpolnjeni vsi pogoji:
- delodajalec podari darilo otroku delojemalca, in sicer v mesecu decembru;
- vrednost darila (vključno z DDV) ne presega 42 evrov;
- obdarovani otrok ne sme biti starejši od 15 let.
Če katerikoli od pogojev ni izpolnjen, je zaposlenemu potrebno obračunati boniteto in plačati dohodnino.
Če so izpolnjeni zgornji pogoji, so za podjetje darila do višine 42 evrov tudi davčno priznan odhodek. Če omenjeni pogoji niso izpolnjeni, je celotna vrednost darila davčno nepriznan strošek.
Najpogostejše napake
- Strošek daril za otroke se obravnava kot davčno nepriznan tudi, kadar vrednost ne presega 42 evrov.
- Boniteta ni obračunana staršu otroka, tudi kadar znesek v posameznem davčnem obdobju preseže dovoljeno vrednost, račun pa se evidentira kot reprezentanca. Vsakokrat, ko boniteta ni obračunana, pa bi morala biti, je strošek davčno nepriznan.
Mojca Vincek, Kleos, in SAOP
Obdarovanje fizičnih oseb
Podjetje lahko darila pokloni tudi drugim fizičnim osebam, ki niso njegovi zaposleni. V to kategorijo spadajo darila kupcem in različni popusti, kot tudi darila drugim fizičnim osebam.
Davčna obravnava je odvisna od tega, kdo so te fizične osebe in v kakšnih okoliščinah darilo podarimo.
Če gre za darila, ki jih podjetje daje iz poslovnih razlogov drugim fizičnim osebam v obliki popustov, reklame ali priložnostno v obliki dodatnega blaga ali storitev, taka darila niso obdavčena z dohodnino, če vrednost posameznega darila ne preseže 20 evrov. Dodatni pogoj je, da se dajejo le občasno in da se ne dajejo istim osebam.
Brezplačno dani vzorci se štejejo kot reklama in so davčno priznan odhodek podjetja. Enako velja za brezplačne storitve, če so na razpolago vsem pod enakimi pogoji.
Darila kupcem in popusti
Podjetje lahko poleg zaposlenih, njihovih otrok in poslovnih partnerjev obdari tudi druge osebe. Lahko je to partner zaposlenega, otrok starejši od 15 let, ali kdorkoli drug, ki ni v poslovnem odnosu s podjetjem.
Druge fizične osebe
Če podjetje obdari drugo fizično osebo, ki ni njegov zaposleni, se s stališča dohodnine v davčno osnovo ne štejejo darila, ki v posamezni vrednosti ne presegajo 42 evrov, oziroma v skupni vrednosti ne presegajo 84 evrov.
Če darilo presega te zneske, mora podjetje za prejemnika darila obračunati akontacijo dohodnine v višini 25 %, dejanska dohodnina pa je odvisna od letnih prihodkov fizične osebe.
DDPO: Pri tem velja, da so darila drugim fizičnim osebam v celoti davčno nepriznani odhodek.
▪ Obdarijo se otroci, ki so starejši od 15 let in se ob tem staršu ne obračuna bonitete.
▪ Partner zaposlenega se udeleži pogostitve za zaposlene.
▪ Obdari se partnerja zaposlenega in se mu ne obračuna bonitete.
Najpogostejše napake – donacija namesto daril
Vse več podjetij se odloča, da bo sredstva, namenjena obdarovanju zaposlenih in poslovnih partnerjev, namenila v dobrodelne namene kot donacijo. V tem primeru je strošek donacije v celoti davčno nepriznan.
Vendar pa donacije predstavljajo davčno olajšavo, če so dane organizacijam, za katere davčni organ vsako leto izda seznam upravičencev do donacij.
Če gre za samostojnega podjetnika, lahko olajšavo za donacije upošteva na podlagi izpolnjevanja pogojev iz 66. člena ZDoh-2, medtem ko pogoje za uveljavljanje olajšav za donacije pravnih oseb določa 59. člen ZDDPO.
DDV pri reprezentanci in darilih
Pri stroških reprezentance nimamo pravice do odbitka DDV v skladu s 66. členom ZDDV-1. 1 2
Reprezentanca
Pravico do odbitka DDV ločimo po vrednostih darila, in sicer 20 evrov oziroma nad 20 evrov.
Darilo do 20 evrov
▪ Ob nabavi daril do vrednosti 20 evrov imamo pravico do odbitka DDV.
▪ Ob podaritvi darila obveznost obračuna DDV ne nastane.
Darilo nad 20 evrov
▪ Ob nabavi darila imamo pravico odbitka DDV do vrednosti 20 evrov, nad to vrednostjo pa DDV-ja ne smemo odbiti.
Primer: Darilo v vrednosti 36 evrov. Do vrednosti 20 evrov si odbijamo DDV, za razliko 16 evrov pa si DDV ne odbijamo.
▪ Kadar pri nabavi darila večjih vrednosti ne vemo, ali ga bomo podarili in si DDV poračunamo, moramo ob podaritvi blaga poslovnemu partnerju DDV od nabavne vrednosti obračunati.
Na kaj so pozorni inšpektorji?
V izogib slabi volji ob inšpekcijskem pregledu je sodelovanje z računovodjo nadvse pomembno. Pametno je, da se posvetujete, preden posamezni dogodki nastanejo in se pozanimate, kakšne davčne posledice imajo.
Ob obisku inšpektorja je treba razložiti namen pogostitve ali obdaritve, ta pa bo presodil, ali gre za porabo sredstev za poslovni ali za zasebni namen.
Če računi ne bodo opremljeni s seznami udeležencev in pojasnilom dogodka, obstaja velika verjetnost, da bodo taki računi ob inšpekcijskem pregledu izvzeti iz delno priznanih stroškov, saj ne bo mogoče dokazati, da so nastali za poslovni namen.
V tem primeru bo na vrednost izvzetih stroškov odmerjen 19 % davek s pripadajočimi obrestmi.
Ta priročnik je nastal v sodelovanju z Mojco Vincek Kleos, računovodske storitve, d.o.o. 18
