Številne napake se delajo pri izbiri in podarjanju. Veliko nepisanih pravil velja le presaditi iz zasebnega življenja, nekatera pa se nanašajo na poslovni svet. In vredno jih je poznati, da se izognemo morebitni blamaži ali zameri.
ilustracija – pixabay
Obdarovanje kot vplivanje
Darila podarjamo, jih sprejemamo in se nekako oddolžimo zanje. To je pravilo recipročnosti, na katerem so zasnovane številne marketinško-prodajniške kampanje: nekomu (npr. kupcu v trgovini) nekaj uvodoma podarimo in ker ne želi ostati dolžan, se ta odzove s protidarilom, uslugo ali kar že, ki je navadno celo višje vrednosti od našega prvotnega darila, kar je dokazano tudi z raziskavami.
Vsekakor je zelo pomembno, da obdarovanec ne dobi občutka, da smo ga skušali z darilom podkupiti. Verjetno takrat lahko pozabimo na sklenitev posla, čeprav so tudi izjeme….(poglejte si eno od lestvic državne skorumpiranosti https://www.transparency.org/en/cpi/2018/results – zanimivo – najslabše se odrežejo države, kjer so od zunaj zasejali vojne).
Vsekakor ni določena natančna meja – zakonsko ponavadi je – kaj je poslovno darilo kot pozornost ali hvaležnost in kaj kot podkupnina. Nekako se je izoblikovalo mnenje, da darilo, katerega vrednost presega 100€ ali dolarjev že diši po podkupovanju, kar pa ne velja za gornji sloj mendarodnega managementa in še kje.
Za koga
Komu je darilo namenjeno? Kdo je to, kakšen položaj ima v podjetju, je moški ali ženska, starost, osebne preference, verska obremenjenost, itd. Morda je potrebno v primeru dragocenega darila naredili kar zahtevno domačo nalogo – raziskavo o obdarovancu.
V kateri organizaciji je posameznik? Morda njihov etični kodeks prepoveduje sprejemanje poslovni daril, kakšna vrednost darila je primerna, kakšna je njihova filozofija, vrednote, norme, javna podoba, …. Ali ne bo naše darilo v nasprotju s katerem od naštetega?
Kako bo v primer večjega števila daril ključnim obdarovancem glede na hierarhijo v nekem podjetju? Ja, zapleteno, vsekakor mora biti hierarhija spoštovana.
Priložnosti za obdaritev
Poslovna darila se lahko podarjajo ob različnih priložnosti, npr. sklenitvah pogodb, zaključkih projektov, ob prvem srečanju, pa tudi ob zaključku leta. Kadar gre za dolgoletno sodelovanje, se lahko posameznika obdari tudi ob njegovih osebnih praznikih (rojstni dan, napredovanje, zaključek šolanja, poroka, rojstvo, tudi upokojitev).
Zgodba
Najbolj primerno je darilo, ob katerem lahko napletemo zgodbo, zlasti za začetek uvodnega kramljanja in bo darilo dodatno povzdignila. Primer so panjske končnice. Te sem npr. sam večkrat podaril, omenil cesarskega čebelarskega učitelja A. Janši in mojo prababico, ki je čebelarila na Bovškem; tudi žganje iz naše vasi ima težo, vsakdo pa lahko najde zgodbo, ki mu je blizu.
Izbira daril
Poklanjanje daril v poslovnem svetu je praviloma občutljivejše, kot v zasebnem. Najbolj moramo paziti, kadar gre za obdarovanca iz druge kulturne sredine: da ga ne prizadenemo, užalimo, celo sprožimo revolt na podlagi verskih čustev (npr. z alkoholom pri muslimanih, svinjino pri Židih, belobarvnim darilom pri Japoncih, številom štiri pri Kitajcih, itd.) O nacionalnih posebnostih bomo več napisali v drugem prispevku. Upoštevamo tudi dojemanje daril. Če na primer panjsko končnico podarimo nekomu v Indiji, verjetno ne bo imelo istega učinka kot za Evropejca. Ne bo je znal umestiti v zgodovinski kontekst, je iz dežele, kjer čebelarstva sploh ne poznajo, itd. Medtem ko nori Američani cenijo darila le na podlagi tržne vrednosti, je na Daljnem Vzhodu pomembna gesta sama in način podaritve. Pri izbiri daril sta največkrat oviri premajhna domišlija in skromna drznost. Pa še to – poslovni zajtrk ali poslovno kosilo ni poslovno darilo.
Na izbrana darila ne lepimo svojih logotipov ali jih kako drugače označimo, od kje jih je obdarovanec dobil. Če gre za darila, ki nosijo znano blagovno znamko, še posebej pazimo, da ostane vidna in neprelepljena. Izjema so stvari, ki jih posebej v manjši seriji naročimo za naše podjetje in nam je obeležje podjetja pomembno, da si morda zagotovimo originalnost, pa tudi zmanjšamo neprijetno možnost »kroženja« darila.
Prav tako ni umestno pretirano poudarjati blagovno znamko darila, pa naj je še tako ugledna.
Praviloma ne podarjamo izdelkov ali storitev, ki jih sami proizvajamo, ponujamo ali tržimo.
Darila ne kupujemo »na kilo«, ampak naj bodo maloštevilčna. Če dvomimo v svoj dober okus, ali pa nam to diskretno pove kdo od sodelavcev ali življenjski partner, potem si pri nabavi daril omislimo strokovno pomoč, npr. galerista za izbiro grafike, etnologa za ljudsko umetnosti in podobno.
Ja, ni ravno modro, da podarjamo darila, ki jih ne poznamo in potem enako presenečeni, kot obdarovanec, gledamo čudo, ki se izlušči iz lepega zavoja, pa morda ob tem nimamo kaj povedati, ne poznamo prigodne zgodbe, avtorja, itd.
Menim, da mora biti poslovno darilo tako, da doseže svoj namen, da se torej obdarovanec večkrat spomni na nas, nas pokliče, naroči kaj od nas, ipd. Zato se mi zdijo steklenice vina – razen, če gre za našo lastno polnitev – potrata sredstev, enako kot velja za druge stvari za enkratno uporabo. Podarjene stvari, ki jih zaradi praktičnosti in uporabnosti ter obdarovanec dnevno ali vsaj pogosto ali dlje časa lahko uporablja, pa so zmagovalci, še posebno, če je na njih diskretno zabeleženo, da se ob tem spomni na darovalca.
Napake
Med najbolj grobe napake pri podarjanju poslovnih daril sodijo vsaj naslednje:
- Pred obdarovanca postavimo nekaj daril in naj si izbere darilo sam
- Obdarovanca vprašamo, kaj si želi
- Cenena darila
- Preveč osebno darilo (osebna kozmetika, spodnje perilo, pa tudi v primeru, da poznamo osebne probleme in/ali strasti obdarovanca, povezani z boleznijo, skrivnim hobijem, starostjo, spolnimi preferencami ali usmeritvijo,…)
- Naskrivaj pošiljanje predragih daril domov
Izročanje darila
Darilo naj bo primerno zavito in naj izžareva tako osebnost obdarjenca, kot vašo oziroma image vaše blagovne znamke, hkrati pa obdržati pridih osebnega stika. Izogibamo se preveč pisanim ovojnim papirjem, še zlasti tistim, ki so potiskani z agresivnimi, celo rožnimi vzorci. Ovoj naj bo umirjen, celo malce konzervativen. Pentlje, cvetje in drugo okrasje praviloma ne sodijo na poslovno darilo; izjema so zelo osebna darila za osebo, ki jo zares dobro poznamo.
Zgodi se, da ne moremo obiskati obdarovanca in uporabimo dostavno storitev. Morda je tako presenečenje še večje. Tako sem npr. večkrat pred Božičem dobil paket z zavijalnim papirjem in pentljami od ameriškega predavatelja.
Lažna skromnost
Ko izročimo darilo, se ne obnašajmo slovenceljsko in zamahnemo z roko, češ, saj ni nič, pred tem pa smo dneve in dneve študirali profil obdarovanca, spraševali vsevprek o njegovih osebnih nagnjenjih, hobijih, celo o tem, kako ima opremljen svoj dom, potem pa razvrednotimo dano darilo, kot da smo ga kupili spotoma v trafiki. Prav tako je močno narobe, če ob prejemu darila rečemo ali gestikuliramo: »Ah, saj ne bi bilo treba!«
Sprejemanje in zavračanje
Ko darilo prejmemo osebno, se darovalcu zanj tudi zahvalimo in ga seveda takoj odpremo. Lahko smo prijetno presenečeni in to tudi pokažemo. Morebitno razočaranje seveda čim bolj prikrijemo. Praviloma darilo pustimo v vidnem polju sestanka z darovalcem in ga ne odnesemo ali damo odnesti drugam.
Zavedajmo se, da je vsako darilo izbrano s pozornostjo in željo, da bi obdarovancu ugajalo, zato ne smemo razočarati darovalca, če nam morda darilo ni najbolj všeč.
Za darilo večje vrednosti se zahvalimo tudi pisno; brez gostobesedenja in leporečenja, naj bo kratko, enostavno in iskreno. Morda komentiramo darilo in zapišemo, kako nam lepo pristoji, da smo našli že pravo mesto za obešenje (podarjene slike) ali da smo športni rekvizit uspešno preizkusili in smo zadovoljni z njim.
Kadar smo obdarovani neosebno – s pomočjo dostavne službe, se moramo zahvaliti pisno, osebno ali po telefonu, elektronske načine pri tem odsvetujemo, saj so lahko do darila oz. darovalca omalovažujoči.
Zavrnitev darila
Lahko pa darila ne sprejmemo. Vzroki so lahko različni: politika naše organizacije glede daril nasploh, darilo je predrago in bi lahko bilo v določenem trenutku uporabljeno kot podkupnina, lahko pa imamo do nekoga posebno zamero zaradi (poslovnih) problemov in ne želimo od njega ničesar, razen rednega plačevanja računov.
Če darilo zavrnemo, ga moramo vrniti v 24-tih urah v originalni embalaži, v kateri smo ga prejeli. Poslovnemu partnerju – kadar gre za politiko podjetja grede sprejemanja poslovnih daril ali kaj neosebnega – se v spremnem pismu opravičimo na način, da ga ne bomo užalili. Tudi osebni klic v takem primeru ni odveč. Nesprejemanje poslovnega darila ne sme biti razlog za užaljenost in zamero pri darovalcu, zato je potrebno pustiti odprta vrata za normalno komunikacijo.
Politika poslovnih daril
Številna podjetja imajo pravilnike, ki določajo, kdo, kako in v kakšnih primerih smejo uslužbenci sprejemati poslovna darila. Praviloma so povsem izločeni nabavniki. Manj je podjetij, ki imajo oblikovano strategijo daril (podarjanja in sprejemanja), definirana pravila, ki tudi vodijo seznam podarjenih daril, da se ta ne bi ponovila pri posameznem obdarovancu, ne nazadnje pa je smotrno voditi tudi seznam prejetih daril uslužbencev.
Seveda nov obraz za mizo ne bomo obdarili enako, kot dolgoletnega partnerja. Morda je dobro postaviti lestvico obdarovanja. Z njo določimo, da npr. lahko obdarimo »nov obraz«, torej osebo, s katero smo prvič v stiku, le v določeni vrednosti, npr. do 15€; osebo, s katero gradimo odnos, morda omejimo do dohodninske zavezanosti; obdarovanca, ki ima že velike zasluge pri gradnji skupnega posla, morda razveselimo z dražjim darilom, npr. umetniško sliko; poslovne partnerje, ki so z leti prerasli v prijatelje, pa osrečimo tudi z bolj osebnimi darili.
Podjetja ponavadi tudi določijo v letnih načrtih, koliko nameravajo ali smejo potrošiti za poslovna darila. Pravil ni, eni morajo več, drugi manj.
Poslovno darilo je pozornost, je manifestacija zahvale ali pričakovanj, je naklonjenost do določene osebe, je tudi poslovna nuja in je »institucija«, ki deluje že tisočletja in bo še delovala, le iskreno in zmerno se je moramo posluževati.
Vito Komac
