Samostojni podjetnik ali s.p. lahko »zapre štacuno«, torej preneha opravljati svojo dejavnost:
- ko se s.p. preoblikuje v d.o.o. ali drugo pravno osebo (npr. s.p. ugotovi, da se loteva poslov, ki bi – če bi šlo kaj zelo narobe – zaradi osebne odgovornosti ogrozili njegovo osebno premoženje)
- kadar se s.p. »proda« drugi pravni entiteti, se ji pridruži
- po uradni dolžnosti z izbrisom iz Poslovnega registra Slovenije
- ob osebnem stečaju
- po svoji volji (ni zanimanja za njegove produkte, se zaposli redno, se upokoji, se naveliča…)
Vsak od teh ukrepov ima statusne in pravne posledice.
Samostojni podjetnik mora prenehanje opravljanja dejavnosti prijaviti najmanj tri dni pred tem.
To, kot tudi postopek izbrisa sam, opravi na izpostavi AJPES ali na katerikoli točki SPOT, če ima kvalificirano digitalno potrdilo.
Tudi po prenehanju dejavnosti ostaja samostojni podjetnik z vsem svojim premoženjem odgovoren za morebitne neporavnane obveznosti iz naslova opravljanja dejavnosti.
Davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti mora prenehani s.p. predložiti v roku 60 dni po prenehanju.
Nanaša pa se na obdobje do dne izbrisa iz poslovnega registra.
Po prenehanju opravljanja dejavnosti mora samostojni podjetnik, tako kot sicer, predložiti bilanco stanja in izkaz poslovnega izida v običajnem roku in za minulo obdobje.
Te podatke je treba predložiti za namene javne objave in državne statistike . Mali in mikro podjetniki s predložitvijo podatkov za namene državne statistike lahko ali pa ne, da se podatki smejo uporabiti za javno objavo.
Normirani samostojni podjetniki so izvzeti iz obveznosti predložitve bilance stanja in izkaza poslovnega izida.
Svojo davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in avtomatično priznanih normiranih odhodkov, zato jim ni treba voditi poslovnih knjig in sestavljati letnega poročila.
Po prenehanju opravljanja dejavnosti samostojni podjetniki dohodnino plačajo od davčne osnove, ki se ugotavlja kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi z opravljanjem dejavnosti.
Razlika do vsakoletnega siceršnjega obračuna je, da se davčno obdobje konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti.
Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, razen če ZDoh-2 v posameznih primerih ne določa drugače.
Odjavo iz obveznih socialnih zavarovanj se lahko z obrazcem M-2 vloži v osmih dneh pred dnevom izbrisa samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije preko portala SPOT ali na točki SPOT.
Pri tem je potrebno pod opombe obrazca M-2, na katerem se vloži odjava, zapisati opombo, da se vlaga odjava zaradi izbrisa in kdaj naj bi bil izbris.
Zadnji dan za vložitev odjava iz obveznih socialnih zavarovanj preko portala ali točke SPOT je 1 dan pred datumom izbrisa.
Enako velja za vložitev odjave iz zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Po odjavi iz zavarovanja je priporočljivo pridobiti na FURS potrdilo o plačanih prispevkih v izogib morebitnim kasnejšim zapletom pri dokazovanju dolžine delovne dobe.
Priporočljivo je, da samostojni podjetnik tudi sam vodi evidenco o tem, koliko prispevkov je bilo plačanih.
Zaposlenim v s.p. je potrebno pravočasno vročiti odpoved delovnega razmerja (najmanj 30 dni prej), ki naj vsebuje navedba razloga odpovedi, da bodo upravičeni do nadomestila za brezposelnost.
Brez vročitve se delovno razmerje ne zaključi, tudi če podjetje zapremo.
Sledi tudi globa. Dokazilo o prenehanju delovnega razmerja je treba priložiti tudi pri odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj.
Delavcem pripada odpravnina kot za primer odpovedi iz poslovnih razlogov.
Zaposleni so upravičeni do odpravnine za vsako leto delovnega razmerja pri zadnjem delodajalcu oz. njegovih pravnih prednikih.
Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna bruto plača v zadnjih treh mesecih z upoštevanjem faktorja trajanja zaposlitve.
Za zaposlitve, ki so trajale od 1 do 10 let ta znaša 1/5 plače, za tiste od 10 do 20 let 1/4 plače ter za tiste, ki so trajale več kot 20 let 1/3 plače za vsako leto zaposlitve.
Odpravnine so neobdavčene do višine desetih povprečnih mesečnih plač. To ne velja za odpuščene družinske člane, kjer se znesek odpravnine obravnava kot prenos sredstev v privatno last in je v celoti obdavčen.
Dosedanji samostojni podjetnik z dnem prenehanja zapre tudi poslovni račun
Po ZGD-1 se – glede na velikost podjetja – z globo v višini od 200 do 5.000 evrov za prekršek kaznuje podjetnika, če ne prijavi za vpis v Poslovni register Slovenije sprememb podatkov ali prenehanja poslovanja v skladu s prvim odstavkom 75. člena tega zakona.
Uredništvo Podjetnik.net
