Zavod Big je močno vpet v kreativno, predvsem lesno sfero; poleg številnih drugih aktivnosti na področju oblikovanja izdaja tudi znano revijo Hiše, ki prinaša svetovne trende, predstavlja najzanimivejše arhitekte in razkriva odlične arhitekturne dosežke.
V začetku maja je njihov Kreativni center za les v sodelovanju z Direktoratom za les pri MGRT in Spiritom organiziral dogodek Kreativni tiri 01 – lesene stavbe in stavbno pohištvo, ki je bil odlično obiskan.
Direktor Direktorata za les Jože Prikeržnik in Petra Drobne iz Spirit Slovenija sta zainteresirani publiki v zgoščenih informacijah predstavila, kakšne podpore lesnopredelovalni panogi namenja država v letošnjem letu. In teh ni malo. Za promocijo (predvsem sejemsko udeležbo) bo država namenila 250.000 €, za spodbujanje vlaganj izključno v lesnopredelovalno industrijo pa 3,5 milijona €, ob vseh drugih oblikah in načinih pridobivanja nepovratnih sredstev. Državni paradni konj – gozdno-lesna veriga – bo, upajmo, dobil nov zagon in začel izkoriščati naravne danosti.
V panelnem pogovoru so sodelovali strokovnjaki iz prakse, ki aktivno tržijo proizvode svojih podjetij po svetu, in sicer: direktor Bogdan Božac iz Marles hiše / Selišnik Alojz, lastnik podjetja Melu / Matevž Vrhovnik iz mladega proizvajalca neobičajnih montažnih hiš Alfa Natura / in edina dama, Neja Rupnik, direktorica marketinga in prodaje v M Sora.
Pogovor je potekal o sejemskih nastopih in drugih oblikah promocije ter seveda o prodaji na njim najbližjih tujih trgih.
Udeleženci so med drugim razkrili številne ugotovitve. Strinjali so se, da en sam nastop na posameznem sejmu ne pomeni kaj dosti in ni pričakovati rezultatov. Posamezniki so opažali, da npr. na avstrijskih sejmih doživljajo diskriminacijo in jih zaradi domačih razstavljalcev odrivajo na slabše prostore. Nekateri celo odpovedo udeležbo na sejmu, če jim ponudijo tako lokacijo, saj slaba opaženost pomeni slab obisk in prevelike stroške v primerjavi z dobljenim interesom in povpraševanjem.
Vsi se strinjajo, da bližnjic skoraj ni in da je potrebna vztrajnost pri promociji. Proizvajalcem lesenih montažnih hiš se obnesejo vzorčne hiše v skupinskih postavitvah v bližini večjih centrov, saj si lahko potencialni kupec resnično vzame čas in si dodobra ogleda in otipa kvaliteto ter zastavi vsa vprašanja, zaradi katerih morda še okleva. Statistika pri nakupih kaže, da se potencialni kupci najprej dobro informirajo na spletu ter nato obiščejo manjše število objektov, kot je bilo to pred leti.
Kot problem je bilo omenjeno tudi rangiranje hiš po vrednosti. Če na primer v vzorčnem naselju istega cenovnega razreda predstavlja proizvajalec hišo, ki je videti iz višjega razreda (četudi to ni res), preprosto dobi manj obiskovalcev, saj kupci natančno poznajo, kaj lahko pričakujejo v določenem cenovnem razredu.
Butični in drzni dizajn kljub višjim cenam najde interes in kupce, pa čeprav gre za manjšega proizvajalca.
Dobro se obnese tudi beseda od ust do ust: torej postaviti prvi objekt, dobro sodelovati z lokalnimi arhitekti in jim kar najbolj ustreči – pa prodaja počasi steče.
Slovenski proizvajalci smo glede na kvaliteto konkurenčni s cenami, vendar so omejitve na trgu tudi neformalne: od »nagajanja« administracije in davkarije, do zakonodaje, ki lahko v dobršni meri zaplete montažo hiš, pa do številnih drugih ovir -vključno z veliko naklonjenostjo do kaznovanja tujih proizvajalcev za kar si že bodi.
Vsekakor pa so vsi prisotni pohvalili državno podporo. Morda bi si želeli več skupinskih nastopov, kjer bi lahko dominirali z velikostjo in privlačnostjo sejemskega prostora.