Projekt Sentim v Espacio Tangente v Burgosu smo zaključili z zanimivim dogodkom, ki je bil zasnovan kot prostor za razmislek in razpravo o socialni ekonomiji in socialnem podjetništvu kot sredstvu za dosego nekaterih namenov, še zlasti za zagotavljanje dostojnih delovnih mest za priseljence in druge prikrajšane ljudi. Projekt in dogodek sam je bil mednarodno obarvan, sodelovali smo s skupinami v Grčiji, Italiji in tudi Sloveniji (ljubljanski Step Institute).
Srečanje pušča odprta, čeprav z odgovorom, po mojem mnenju nekaj zanimivih vprašanj. Ta se porajajo, ko predlagamo posege iz tega, včasih nedefiniranega oziroma “socialnega” prostora. Ta zajemajo tako raznolike vidike, kot so izobraževanje, pa vse do ekonomski ali pravnih vidikov, zato zahteva širok pogled in aktivno udeležbo ljudi z različnimi veščinami.
Razmišljanja ali zaključke posveta lahko združimo v pet sklopov: zaposlovanje in opolnomočenje, socialno gospodarstvo in tržno gospodarstvo, malo solidarnostnih pobud, vloga javne uprave in sodelovanje pri spodbujanju projektov socialnega podjetništva.
Zaposlovanje in opolnomočenje
Poleg tega in zunaj tega začetnega pristopa je bilo v projektu razkrita široka paleta možnosti, ki so vključene v socialno ekonomijo; to velja tudi, kadar je namen aktivnosti olajšati procese vključevanja ljudi, ki so v slabšem položaju družbenem položaju (npr. kot nekateri priseljenci, ki doživljajo diskriminacijo in zavrnitev). Odločimo se lahko za rešitve, pri katerih imajo zaposleni zelo omejeno udeležbo pri odločanju, na primer trgovska podjetja s piramidalno strukturo in ki jih v tem okviru lahko uvrstimo med vstopna podjetja. Lahko odločimo za rešitve, v katerih so delavci (so) lastniki podjetja in so neposredno vključeni v običajno upravljanje istega, kot v povezani delovni zadrugi. Instrumenti so različni, zato morajo biti tudi postopki in posredovanje različni. Pri izbiri formule bomo morali videti predvsem, katera od njih je bolj v skladu z našimi vrednotami in načeli delovanja. Imeli smo priložnost videti izkušnje iz prve roke, ki se osredotočajo na usposabljanje za zaposlovanje, in druge, ki se zavzemajo za opolnomočenje osebe.
Socialno gospodarstvo in tržno gospodarstvo
Govorili smo o težavah, skoraj protislovju pri prilagajanju teh projektov konkurenčnemu in individualističnemu okviru tržnega gospodarstva, kljub temu da so bile ugotovljene priložnosti in poudarjena dodana vrednost, ki jo tovrstne pobude zagotavljajo:
- pomen, ki ga dajejo ljudem
- horizontalnost nekaterih formul socialne ekonomije,
- bližina lokalnega
- načela in vrednote, ki jih vsebujejo.
Projekti socialnega podjetništva so bolj motivirajoči in ponujajo odgovore na številne zapletene težave, s katerimi se sooča današnja družba in prispevajo k večji družbeni zavesti. V tem smislu so lahko te pobude tudi močno orodje za ozaveščanje za premagovanje stigmatizacije in predsodkov, ki so gojišče za izključevanje in zavrnitev.
Ni vse, kar se zdi socialno in solidarno gospodarstvo
Opažene so bile tudi nekatere grožnje, povezane z izvajanjem družbenih pobud: poimenovanje ne zagotavlja socialnega duha (negotovost pri nekaterih projektih, izguba vrednot), preveč birokracije, majhna pomoč, ki jo ponuja veljavna zakonodaja, kako težko se izkaže biti konkurenčen v gospodarstvu, v katerem prevladujeta dobiček ter pomanjkanje izobrazbe in družbene zavesti. Izvajanje projektov socialnega in solidarnostnega gospodarstva zahteva spremembo paradigme, ki presega konkurenčnost in individualizem.
Pomembna vloga administracije
Za krepitev teh instrumentov socialne kohezije od javnih uprav zahtevamo bolj homogen okvir na evropski ravni, bolj praktično ureditev na nacionalni ravni in na splošno trdno zavezanost povezovanju v mreže, finančni podpori, spodbujanju usposabljanja in izobraževanja. raziskave, spodbujanje ozaveščanja javnosti in informiranje ter razširjanje. Uprave lahko uporabijo javno naročanje kot instrument za odpravo neugodnih razmer in dajejo prednost subjektom socialne ekonomije z vključitvijo socialnih klavzul v svoje postopke javnih naročil ali rezervacijo trgov za družbene subjekte.
Spodbujati projekte socialne ekonomije s sodelovanjem
Morda je najbolj poglobljen zaključek več kot petdesetih udeležencev ta, da je najboljši način za spodbujanje tovrstne pobude sodelovanje- Pomembno je, da se vzpostavijo mreže za horizontalno izmenjavo, sodelovanje z mentorji, vključiti se moramo v poslovno tkivo ter spodbujati lokalna združenja in izgradnjo mrež sodelovanja z subjekti z drugih področij (poleg družbenega): kulturnega, izobraževalnega, poslovnega, … In ustvarjati prostore za govor in dialog o kulturi podjetništva v našem okolju. Tam razmišljajte o potrebah družbe, da jih zadovoljijo, pri tem pa bodite zvesti svojim načelom in vrednotam, ne pozabite pa, da je bistvenega pomena poglobljeno poznavanje sektorja, v katerem se bomo ukvarjali.
Javier Gomez
ekonomist, socialni svetovalec in trener
projektni vodja v Burgos Acoge pri tem projektu
