Knjiga razkriva številne pasti, v katere se zaradi nepoznavanja prava lahko ujamemo. Z dovoljenjem avtorja v nadaljevanjih objavljamo četrto poglavje.
Zajčja luknja št. 3: Preberite, preden podpišete
Vedno preberite celotno besedilo pogodbe ali katere koli druge listine, ki jo podpisujete. Še zlasti bodite pozorni na drobni tisk, in če se z vsebino ne strinjate, se pogovorite s svojim odvetnikom in skupaj pilita besedilo, dokler ne boste z njim popolnoma zadovoljni.
Pred kratkim me je poklical Luka, podjetnik, ki ima v lasti številne nepremičnine in jih oddaja v najem. Luka je večino časa zelo previden, vendar je z leti postal manj pozoren na podrobnosti.
Nekega dne je, tako kot že ničkolikokrat prej, podpisal še eno najemno pogodbo, vendar je pri tem spregledal njeno specifičnost.
Luka je solastnik polovice velike stanovanjske hiše in daje v najem četrtino celotne hiše. Ker je bil previden, je vse najemne pogodbe sklepal v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, zato je že pripravljeno pogodbo predložil notarju. Notar je pomotoma popravil najemno pogodbo, ker je menil, da se v najem oddaja polovica hiše in ne le četrtina. Tako je notar pomotoma zapisal, da se v najem daje celoten Lukov solastniški delež.
Da bi se izognil vsakemu dvomu, želim pojasniti, da ne kritiziram dela notarjev, saj opravljajo zelo pomembno delo za zagotavljanje pravne varnosti in z njimi tudi pogosto sodelujem. Vendar se vsem kdaj zgodi kakšna napaka. Saj veste, kaj pravijo, napak ne delajo samo tisti, ki ne delajo nič.
V konkretnem primeru Luka ni bil dovolj pozoren na zapisano, notar pa ni bil popolnoma seznanjen z dejanskim stanjem oddajanja nepremičnine v najem (z dejstvom, da se oddaja samo četrtina hiše).
Na podlagi najemne pogodbe je najemnik v najem dobil polovico, namesto četrtino hiše.
Zaradi notarjevega pomotnega »popravka« in Lukove neprevidnosti je Luka torej oddal polovico hiše za ceno najema četrtine. Prepričan sem, da je bil najemnik presrečen. Dodatna težava je bila, da je bil Luka dogovorjen z drugim najemnikom, da se preseli v drugo četrtino hiše, kar zdaj ni bilo več mogoče. Vse to se je zgodilo zato, ker Luka v notarski pisarni ni še enkrat pregledal vsebine pogodbe.
Izjemno pomembno je, da v celoti preberemo katero koli pogodbo ali pravni dokument.
Vzemite si čas in popolnoma razumite vsebino dokumenta, preden ga podpišete.
Ta nasvet me pripelje do še bolj bizarnega primera.
Direktor družbe, ki je prodajala računalniško programsko opremo, je našel odlično rešitev za primer, ko stranke niso redno plačevale svojih mesečnih licenčnih obveznosti.
Strankam je najprej poslal osnutek pogodbe o nakupu programske opreme, ki je vseboval le bistvene elemente:
a) da stranka kupi programsko opremo;
b) da se naročnik zaveže, da bo za uporabo plačal določeno mesečno licenčnino,
in c) druge določbe, ki se nanašajo na pogodbene pogoje in vzdrževanje programske opreme.
Ker je 95 % kupcev predstavljalo gospodarske družbe, je direktor računalniškega podjetja pozneje, ko so stranke potrdile vsebino pogodbe o nakupu računalniškega programa, v pogodbo vrinil stavek, da za vse obveznosti plačila za uporabo računalniškega programa poleg kupca (gospodarske družbe) osebno odgovarja tudi direktor družbe kot porok.
Več kot štiri petine kupcev je takšno »popravljeno« pogodbo podpisalo in v celoti spregledalo dodano določbo. Tako to računalniško podjetje ni imelo nikoli več težav s plačili, saj so lahko terjali plačilo od direktorjev osebno.
Naj poudarim še enkrat: nikoli ne podpišite listine, če niste v miru prebrali njene vsebine.
S pomočjo programa Microsoft Office Word lahko na primer primerjate različice pogodbe, tako boste takoj vedeli, ali je bila v pogodbo vnesena dodatna določba. Če vam kljub temu primanjkuje časa za ta pomemben korak, naj to za vas naredi odvetnik.
Gregor Verbajs
Zajčja luknja št. 4: Kako se izogniti stečaju?
Upam, da se kot direktor ali družbenik družbe nikoli ne znajdete v položaju, ko vaša družba postane insolventna ali gre celo v stečaj.
Vendar je popolnoma običajno, da včasih pridejo težki časi in je treba sprejeti določene ukrepe. Ker se ukvarjam z gospodarskim in stečajnim pravom, razumem pritisk, ki ga čutijo direktorji in družbeniki, ko se njihova gospodarska družba znajde v finančnih težavah.
Pritisk na direktorje in družbenike lahko vodi v odločitve, ki niso v interesu družbe. Zato je pomembno, da si poiščete pravno pomoč odvetnika, ki se ukvarja z insolventnim pravom, ki vam bo pomagal prestrukturirati gospodarsko družbo in najti najbolj optimalno rešitev za nadaljnje poslovanje vaše gospodarske družbe.
Predstavil vam bom šest napak, ki jih ne smete storiti, če vaša gospodarska družba zaide v insolventne težave.
Prva stvar, ki je ne smete narediti, je prenos sredstev na povezana podjetja za manj kot pošteno vrednost. To je najpogostejša napaka direktorjev ali družbenikov, na katero naletijo upravitelji v stečajnem postopku in jo je tudi najpreprosteje prepoznati.
S prodajo sredstev ali s poslovanjem s povezanim podjetjem ni težav, če je plačana poštena vrednost. Najboljši način, da to dokažete, je pridobitev cenitve pred prodajo premoženja, ki jo uporabite kot vodilo za prodajno ceno.
Druga stvar, ki je ne smete narediti, je, da posodite denar svoji gospodarski družbi, če veste, da ga podjetje ne bo moglo vrniti.
Ste že kdaj slišali za rek “Ne meči dobrega denarja za slabim”?
Na žalost to počnejo številni direktorji in družbeniki, ko se njihova gospodarska družba spopada s finančnimi težavami. Namesto da bi zaščitili svoje osebno premoženje, pogosto vzamejo posojilo ali zastavijo svojo domačo hišo in sredstva posodijo ali vložijo v gospodarsko družbo.
Čeprav imajo direktorji in družbeniki obveznost ohranjanja gospodarske družbe, pa slepo vlaganje lastnega denarja nima smisla. Namesto tega poiščite strokovno pomoč odvetnika, da ugotovite vzroke finančnih težav v gospodarski družbi in izdelate načrt za njihovo odpravo.
Tretja stvar, ki je ne smete narediti, je, da dajete določenim upnikom prednost pred drugimi.
Naj vas ne zamika plačilo dolgov povezanim subjektom pred drugimi, nepovezanimi upniki. Ta plačila bodo upravitelji šteli za nepoštena, saj en upnik prejme nepošteno prednost pred drugimi upniki, ki bodo takšna ravnanja izpodbijali. Kot nepošteno plačilo se smatra tudi izročitev premoženja (na primer nepremičnine) v namen poplačila terjatve.
Četrta stvar, ki je ne smete narediti, je, da nadaljujete poslovanje, ko gospodarska družba postaja plačilno nesposobna.
Takoj, ko ugotovite, da je gospodarska družba insolventna, še bolje že tik pred tem, morate sprejeti ukrepe za odpravo insolventnosti gospodarske družbe, da bi ta postala zopet dolgoročno plačilno sposobna in likvidna.
Peta stvar, ki je ne smete narediti, je, da ne izplačate plač delavcem.
Pred leti sem imel primer z direktorjem, ki več mesecev pred stečajem ni plačeval svojih delavcev. Njegov primer je bil specifičen, ker delavcev ni želel odpustiti, saj so bili tudi njegovi prijatelji. Naredil jim je uslugo in jih imel zaposlene, dokler so iskali drugo zaposlitev.
Ta usluga pa je bila zelo draga.
Državni tožilec je po koncu stečaja gospodarske družbe zoper direktorja vložil kazensko ovadbo zaradi neplačevanja plač delavcem, saj je to kaznivo dejanje. Sodišča izplačevanje plače delavcem štejejo za izredno pomembno pravno vrednoto oziroma pravico zaposlenih, zato takšna kazniva dejanja obravnavajo zelo strogo.
Vas zanima, kakšno kazen je dobil direktor, ker je zaposlenim prijateljem naredil uslugo?
Dobil je zaporno kazen dve leti in tri mesece. Če zaradi finančnih težav ne morete več plačevati zaposlenih, morate z njimi urediti določena razmerja, kar pomeni, da jih morate dati na čakanje na delo, odpovedati pogodbo o zaposlitvi itd.
Šesta stvar, ki se ji morate izogniti, je najem nekvalificiranega strokovnjaka.
Številni svetovalci ponujajo storitve direktorjem propadajočih ali propadlih gospodarskih družb za zaščito premoženja in izogibanje plačilu upnikov. Direktorjem in družbenikom pogosto svetujejo, naj izvajajo nezakonite ukrepe na račun upnikov.
Takšni ukrepi vas bodo rešili le kratkoročno in vam hkrati povzročili dolgotrajne težave. Deležni boste civilnih tožb ali kazenskih postopkov, ki vam bodo resnično zagrenili življenje.
Gregor Verbajs, odvetnik
