Interventni zakon – pred vam je že tretja verzija članka, saj vlada nenehno spreminja nekatera ključna določila, ki se zdijo vsaj na prvi pogled še boljša od napovedanih v osnutku. Upajmo, da bo šel tak tudi skozi glasovanje v Državnem zboru.

V prispevku smo se osredotočili zlasti na pomoč države pri napotitvi delavcev na čakanje.

Interventni zakon in krizni ukrepi za gospodarske družbe

Zaradi pandemije v Covid 19 bo država z 29.3.2020 od vlade predlaganem interventnem zakonu ZIUPPP pomagala gospodarstvu.

Delodajalec napoti delavca na čakanje s pisno odredbo. V njej določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.

Delavec na čakanju zaradi pandemije – višje sile – bo dobil 80% osnove zadnjega trimesečja (vendar ne manj od minimalne plače in ne več povprečne plače v R. Sloveniji). To nadomestilo delodajalcu v celoti krije država.

Delavcu, ki bi bil odsoten z dela zaradi karantene, pripada nadomestilo v višini 80% osnovne plače, ki ga v celoti krije država.

Delavca delodajalec lahko napoti na čakanje do 31.5.2020. Delodajalec lahko zaprosi za pomoč, če ocenjuje, da bodo prihodki v prvi ½ l. 2020 vsaj za 20% manjši, kot so bili v 2019.

Če je delodajalec delavca že napotil na čakanje pred uveljavitvijo interventnega zakona, mora za državno pomoč za pokrivanje stroškov delavca zaprositi državo v roku 8 dni po uveljavitvi zakona. Nadomestila plač bo država pokrivala od vključno 31.5.2020.

Delavčev status – čakanje – lahko traja največ (3 mesece) do 31.5.2020
Zakon navaja tudi visoke kazni za manjše prekrške, zlasti neresnične podatke delodajalcev.
Delodajalec, ki je davčni dolžnik ali neplačnik plač ali prispevkov ali v stečaju ne more dobiti sredstev.
Delodajalec se pri pridobitvi nadomestila zavezuje, da bo delavcu nudil delo vsaj še za enako obdobje, kot bo delavec na čakanju.
Delavec med čakanjem delovno razmerje ne preneha in delodajalec ni dolžan delavcu plačati potnih stroškov in nadomestila za prehrano; delavec mora biti nemudoma na voljo, če jih delodajalec pozove.
Delavec med začasnim čakanjem na delo lahko koristi letni dopust, vendar ima takrat pravico do 100% nadomestila plače na račun delodajalca.

Delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnik minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov..

Če ima delodajalec le enega delavca in zaradi poslovnih razlogov ne more zagotoviti dela za vsaj 50% delovnega časa, ga lahko napoti na čakanje. – to določilo je morda izpadlo, vendar se zdi, da se bo vseeno izvajalo.

Za delavce, ki delajo so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020.

Samozaposleni, katerim je prihodek v primerjavi s februarjem 2020 padel za več kot 25% oz. 50% v marcu so upravičeni do izredne pomoči v višini 350€ za marec in po 700 eurov za april in maj 2020, če so opravljali dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve zakona.

Delodajalci so za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter so za njih upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu, in za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile na podlagi šestega odstavka 137. člena ZDR-1*, in iz tega naslova prejemajo nadomestilo plače, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja. Prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili oproščeni po prejšnjem stavku, v celoti plačuje Republike Slovenija.

Priporočamo, da delodajalci budno spremljajo spremembe v zakonodaji, saj je možno, da se bodo prilagajale tekoči pandemijsko-gospodarski situaciji.

*Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.

Uredništvo Podjetnik.net