Lahko se zgodi, da katera ideja, ki smo jo imeli, ni obrodila sadov. Tudi poslovne in socialno-poslovne ideje se marsikdaj ne pokažejo v taki luči, kot smo upali in želeli. In če smo želeli formalno uresničiti svoje ideje in sanje s pomočjo ustanovitve (neprofitnega) zavoda, je zdaj trenutek, ko se moramo odločiti, ali bomo:

To, slednje, je seveda zadnja možnost, če sicer verjamemo vase in v svoje sposobnosti. Ampak morda je to najboljša rešitev, če smo »zabluzili«, če se projekt ni prijel, če ne kaže, da bo v doglednem času projekt začel vsaj pokrivati stroške oz. povrnil vložke.

Če je sama ustanovitev zavoda dejansko dokaj preprosta in stroškovno nezahtevna, pa je ukinitev nekoliko bolj komplicirana. Sploh zato, ker je delovanje zavodov pravno zelo slabo regulirano in se velikokrat uporabljajo določbe ZGD-1.  Ne vemo, ali na tem mestu spodbujamo zakonodajalca, da sprejme novo regulativo, ki bi urejala poslovanje zavodov, ali pa je bolje, da ostane tako, kot je, saj je zakonodajalec v številnih primerih preveč reguliral postopke, pravila itd. in s tem otežil ( ali vsaj zelo zakompliciral) poslovanje; npr. agrarnim skupnostim (teh je preko 500 in upravljajo preko 5% vseh slovenskih zemljišč).

Zavod preneha iz večih razlogov. Najbolj preprost je, če se ugotovi ničnost vpisa v sodni register.

S sodno odredbo se lahko v določenih primerih – kadar ne izpolnjuje pogojev – izreče tudi ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti.

Zavod preneha tudi, če se ustanovitelj(i) odloči(jo), da se zavod spoji z drugim zavodom ali razdeli v več enot ali se preregistrira v d.o.o. – ali pa če gre zavod v stečaj, pri čemer ustanovitelj(i) niso odgovorni za obveznosti zavoda (kar so zapisali v ustanovitveni akt).

V tem prispevku nas zanima, kako se zavoda »rešimo«; zato si oglejmo postopek likvidacije zavoda, ki, kot že omenjeno, v zakonu o zavodih ni natančno določen in se glede tega smiselno uporabljajo določila ZGD-1.

Ne pozabimo, da je zavod organizacija, ki ima svoje poslanstvo v neprofitnih dejavnostih, oziroma njegov cilj ni ustvarjanje dobička, saj ga lahko praviloma le 10% razdeli med ustanovitelje (in tudi zaposlene). Še nekaj je pomembno: v primeru prenehanja zavoda se njegovo imetje prenese na drug zavod z enako ali podobno dejavnostjo.

Postopek prenehanja zavoda

Če ni več potreb po dejavnosti zavoda, sprejme(jo) ustanovitelj(i) akt o prenehanju, sklep o likvidaciji, imenuje(jo) likvidacijskega upravitelja in razpiše(jo) rok za prijavo terjatev do zavoda.

Postopke vodi notar ali likvidacijski upravitelj, ki prijavi na sodišču postopek začetka likvidacije. Imenu zavoda mora dodati »v likvidaciji«. Pri Ajpesu objavi poziv za prijavo terjatev in konča vse odprte zadeve, iz morebitne prodaje premoženja poplača upnike in sestavi poročilo z bilanco stanja. Na podlagi tega predlaga sodišču izbris, dokumentacijo pa hrani ustanovitelj.

Zaradi pomanjkljive zakonodaje sodišča smiselno vodijo postopek zaprtja in likvidacije po ZGD-1, saj je ta edini, ki te zadeve analogno ureja.

Uredništvo »Novi Podjetnik«