Turizem je ena najbolj ranljivih gospodarskih panog, a ne glede na krize in vojne, ki so se in se še dogajajo po svetu, je to panoga, ki je permanentno v porastu.
Dejstvo, da nastopajo krize, boljši in slabši časi, smo se vsi zavedali, a kljub vsemu nas je Covid 19 kriza močno presenetila. Druženja in potovanja so bila prepovedana in čez noč smo se znašli v situaciji, ko smo morali začeti intenzivno razmišljati kako in kaj naprej.
Turistična dejavnost je preplet različnih pojavov in temelji na odnosih med ljudmi.
Turizem je dejavnost, ki poudarja pomembnost ohranitve in zaščite naravne in kulturne dediščine za prihodnje rodove.
Po podatkih Svetovne turistične organizacije je od turizma odvisno več milijonov delovnih mest: vsak 10. zemljan dela v turizmu. V svetovnem merilu, kot izvozna panoga, turizem zaseda 3. mesto.
Turizem ima multiplikativne učinke v ekonomiji in je gonilna sila za številne druge gospodarske panoge.
V turistični dejavnosti je zaposlenih 54% žensk in zagotavlja kvalitetna delovna mesta za mlade. Je ena ključnih panog v državah v razvoju.
V Sloveniji je, po podatkih Svetovne turistične organizacije, število zaposlenih v turizmu poraslo iz 44.000 v letu 1998 na skoraj 60.000 v letu 2019. Torej je število zaposlenih v tej panogi je v zadnjih 20 letih (do pojava Covid 19 krize) poraslo za več kot četrtino. Vsa omenjena dejstva nas vedno znova opominjajo, kako pomemben je turizem in da je potrebno, da tudi v kritičnih časih, z dejavnostjo nadaljujemo.
Ob pojavu krize Covid 19 so vse destinacije po svetu začele določati omejitve gibanja, 27 % držav po svetu je celo povsem zaprlo svoje meje.
Število mednarodnih prihodov v letu 2020 se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za 74 %, številke so se iz milijard zmanjšale na milijone, podatki so se bližali tistim iz leta 1990. Postavilo se je vprašanje: kako naprej? Bistvo turizma je namreč interakcija med gostitelji in obiskovalci. Je vse tisto, kar je bilo v času Covid 19 krize prepovedano. Pa res?
V času krize smo verjetno vsi spoznali kitajsko pismenko za krizo: v njej se namreč nahaja tudi oznaka za priložnost: torej v vsaki krizi je tudi priložnost za nekaj novega. Torej, kje so se in se še nahajajo priložnosti v turizmu?
Stike z zunanjim svetom nam je v času krize omogočala edino tehnologija. Splet se je v poslovnem svetu že dodobra usidral, a v turizmu le do neke mere: uporabljali smo ga za predstavitev svojih dejavnosti, ponudbe, za »našo osebno izkaznico«. Spletnega nakupovanja smo se že navadili, turistične storitve, dogodki preko spleta pa so bili povsem nekaj novega.
Prva podjetja, ki so še pred Covid 19 krizo nudila dogodke po spletu, so nas partnerje, deležnike nagovarjala, da sodelujemo, a smo iskali številne izgovore: »Ma, ne, to se ne da preko spleta, to gre samo v živo, mi se moramo videti, se moramo začutiti, se gledati v oči, si deliti občutja, se družiti, popiti kozarček vina… – to se ne da, to ne gre preko spleta…To jaz ne bom, jaz se ne grem tega…« A saj veste, kaj pravi znani slovenski pregovor: »Zarečenega kruha se največ poje«- in tudi v poslovnem svetu ni nič drugače.
Torej, tehnologija je bila tu, vprašanje je bilo samo, kje in kako začeti.
Kako vse znanje, veščine, ki smo jih obiskovalcem predstavljali na terenu, sedaj prestaviti na splet? Kaj želimo doseči? Kako se zadeve lotiti?
Vsekakor je bilo možnosti veliko. Pa ne le v preteklih dveh letih, vse možnosti, ki jih bom opisala sedaj, so uporabne in so nam na voljo tudi sedaj. Če zanje nimamo časa sedaj, ko je sezona pred vrati, se jih lahko lotimo v času nizke sezone. Sprva morda le za lastno promocijo, sčasoma se nam bodo pokazale nove priložnosti. Težava turizma je neenakomerna aktivnost preko celega leta.
Vključevanje tehnologije v turizem nam omogoča, da postanemo bolj trajnostni in si sezono podaljšamo. Kaj lahko storimo sami?
1. Izdelava promocijskih filmov:
marsikdo se je v času prisiljenega počitka odločil, da sam naredi svoj promocijski video. Osnovna oprema: pametni telefoni, slušalke so bili tu. Enostavne aplikacije na pametnih telefonih nam omogočajo oblikovanje »filmčkov« v lastni pisarni ali celo v lastnem naslonjaču. Objava na socialnih omrežjih, spletnih straneh tudi ni zahtevna, zato je ta način odličen za promocijo naše ponudbe in povabilo obiskovalcem, da nas dajo »na seznam želja«. Pomembno je zbiranje materiala: četudi bomo morda video izdelovali v času nizke sezone, poskrbimo, da bomo imeli posnetke vseh letnih časov (npr. pridelava vina: delo v vinogradu po posameznih mesecih, kletarjenje,…vse do trenutka, ko rujna kapljica steče po našem grlu). Zlato pravilo je, da so video posnetki kratki in enostavni (sodobni človek želi hitro informacijo). Primer kratkega povabila na doživetje tule: https://www.youtube.com/watch?v=RvvbpBWc3Sc
2. AVDIO POSNETKI- Podcasti in avdio vodniki:
Vsi, ki pri svojem delu podajamo besedilno vsebino, vsi, ki npr. interpretiramo dediščino, se lahko odločimo, da vsebine prenesemo na aplikacije, ki obiskovalcu s pomočjo avdio posnetkov predstavijo kraje in vsebine, ki ga obdajajo, ko se podaja na pot: ali z avtom, kolesom, peš,… Vsebine lahko predstavimo na podcastu in (bodočega) obiskovalca obveščamo o novostih: kaj trenutno pripravljamo, da bo njihovo bivanje bolj kvalitetno, o posebnih dogodkih iz naših krajev, o lokalnih praznikih, navadah in praznovanjih. Aplikacije so sedaj dostopne vsakomur. Svojo ponudbo lahko predstavimo na kateri od platform, ki jo obiskovalci koristijo po celem svetu npr. na. https://www.smart-guide.org/en/partners-attractions/
3. 3D, 360 VIRUTALNI POSNETKI:
Malo bolj zahtevno, a za obiskovalca zelo atraktivni so posnetki v 3D tehnniki, ti. virtualni posnetki. Za ta korak bomo potrebovali pomoč, a se nam bo obrestovala: npr. 360 posnetki vinske kleti, kjer se vino dela, opravlja pokušina…bodočemu obiskovalcu posnetki tudi prostorsko približajo našo ponudbo in želja po obisku se poveča. Če imate svojo ponudbo predstavljeno v 3D tehniki, kjer si obiskovalec lahko svoje (bodoče) doživetje tudi predstavlja, bo naročilo, brez dolgih telefonskih pogovorov in nevarnosti napačnega razumevanja, hitro steklo. Si predstavljate, koliko lažje je prodati dogodek, kjer bodoči obiskovalci vidijo, kje bodo spali, kako bo doživetje izgledalo? Primer: Kje bomo imeli kosilo?. Turistični vodniki radi uporabljamo takšne posnetke v primeru, da izvajamo spletna vodenja iz pisarne, ko želimo obiskovalcu pokazati, kaj bi bilo dobro vključiti v ponudbo ali celo v primeru, ko zaradi različnih vzrokov atrakcije v živo ne moremo videti.
Primer: https://vr.3dpro.si/en/lakeside-petzen#0
4. UPORABA PLATFORM za druženje, izobraževanje:
Čarobnost turistične dejavnosti je v interakciji med obiskovalci in ponudniki, izvajalci storitev, domačini. V turizmu niti dve situaciji nista enaki, ves čas se nekaj spreminja, vse je odvisno od obiskovalcev in trenutnega stanja na mestu dogajanja.
Lahko opraviš nešteto vodenj, nešteto predstavitev, nešteto doživetij, a niti dva dogodka nista enaka, vsakokrat je drugače. Obiskovalec (četudi se nam vrača), njegovo (pred)znanje, njegove izkušnje, njegove želje in pričakovanja so tisti, ki nam diktirajo oblikovanje konkretne turistične storitve.
Edina možnost, ki nam je v času Covid 19 krize takšne odzive omogočala, so bili dogodki na spletu v živo: na eni strani izvajalci turističnih storitev, na drugi obiskovalci. Zagotovo je bila uvedba Zoom, Google Meets, Teams in podobnih platform v veliko pomoč, Webinarji so bili v razmahu.
A obiskovalci želijo kraj občutiti kar najbolj avtentično, pristno, v realnem času in prostoru, z vsemi slabostmi in prednostmi danega trenutka. Želijo si, da je stanje takšno, kot bi to sami doživeli sami, če bi bili na mestu dogodka.
Skozi leto pripravimo materiale (fotografije, video posnetke, 3D posnetke). V času nizke sezone, kot nekakšno povabilo k nam (ti. svetovanje pred načrtovanjem potovanja) ali zaradi časovne razlike strank (jim ne moremo pokazati dogodek, ker je velika razlika v času), ali zato, ker prestavljamo daljši postopek priprave (npr. priprava naših posebnih štrukljev, ki jih bodo obiskovalci z nami delali in/ali jedli, če bodo dopustovali pri nas), ali zato, ker obisk atrakcije preprosto ni možen (npr posebna zasebna hiša, ki jo je opremil naš mojster Plečnik).
Pri tem načinu je pomembna naša baza slikovnega materiala. Tak način obogati našo povezanost z (bodočim) obiskovalcem, s predstavitvijo utrdimo svojo kredibilnost in pridobimo zaupanje obiskovalca. Tako organizirani dogodki so bolj osebni, saj točno vemo, kdo je z nami na spletnem dogodku in lahko navežemo pristne stike, si gradimo odlično bazo strank in jih potem obveščamo o naši ponudbi.
Primerov za takšne dogodke skorajda nimamo, saj so zasebni in obiskovalci običajno ne želijo, da so javni. A ste se verjetno katerega od teh udeležili in veste, o čem govorim.
5. Družbena omrežja in dogodki v živo, pretočne vsebine v živo (Live Stream):
FB, Instagram, LInkedIn, YouTube,… nam nudijo predvajanje v živo. To je odlična priložnost za destinacije in ponudnike destinacij. Objave na socialnih omrežjih (besedila- blogi, fotografije, video vsebine) so sicer zanimive, a posnetki v živo so povsem nekaj drugega.
Statistike navajajo, da ima 82% uporabnikov socialnih objav raje objave v živo. Dogodki in vsebine predvajane v živo izstopajo s svojo avtentičnostjo, svojo edinstvenostjo in produkte, ponudbe ali doživetja napravijo bolj privlačne. Zanimivo je, so prve objave v živo, četudi niso bile najbolj kvalitetne, dosegle izredno veliko gledanost.
Za gledalce je najbolj pomembna avtentičnost. Pri pisanju besedil, pri objavljanju fotografij, pri oblikovanju video posnetkov, imamo možnost vsebino polepšati, pri dogodkih v živo pa temu ni tako.
Za boljši doseg, imamo izvajalci možnost, da svoje javljanje v živo najavimo, kar pomeni, da se sledilci lahko pripravijo, da nas gledali. Pa ne le tisti, ki so sicer naši sledilci, ki jih že poznamo oz. ki so se prijavili na naše novice, dogodki v živo nam omogočajo, da si pridobimo nove sledilce, saj jih algoritmi družbenih omrežij postavijo prav na vrh objav.
Pridobivanje novih strank v turizmu je najdražje, težko izstopamo, saj je ponudbe zelo veliko, zato je pomoč, ki nam jo ponudi algoritem dogodkov v živo, izredno pomembna. Odlična je tudi uporaba različnih ponudnikov pretočnih vsebin, ki nam omogočajo, da predvajamo na več kanalov istočasno. Tak način nam prihrani čas, saj nam ni potrebno pripravljati vsebin za vsako družbeno omrežje posebej.
Tako nam ostane več časa, da se posvetimo temi, scenariju, besedilu, zgodbi, odlični sceni, kadrom, ki jih želimo pokazati. S stroškovnega vidika je omenjena promocija izredno sprejemljiva, saj že imamo veliko opreme: pametni telefon z odlično kamero, telefonske slušalke z mikrofonom…, dokupimo le še stabilizator. Blažilec tresenja je potreben, saj je sicer posnetek (pre)slabe kvalitete – tresenje naredi posnetek negledljiv.
Kasneje si lahko izberemo tudi bolj kvalitetno opremo (npr GoPro kamero). Pretočne vsebine v živo nam omogočajo, da hitreje pridemo do potencialne stranke in postane naša sledilka- in ne le oni, tudi njihovi prijatelji.
Kot ponudnik namreč v času izvajanja pretočnih vsebin prikažemo le majhen delček storitve, dogodka…vsekakor pa naj bo to nekaj edinstvenega, da bo privlačno. Pretočne vsebine so na Kitajskem veliki hit že od leta 2015.
Uporabniki na Kitajskem imajo na voljo več kot 200 aplikacij in storitev za pretočne vsebine. Več kot tretjina kitajskih uporabnikov interneta redno spremlja pretočne vsebine v živo tudi na področju spletne trgovine, vedno bolj tudi turizma: spletni ogledi hotelov, restavracij, zanimivostih, doživetij, vodenih ogledov,….
6. Spletna doživetja.
Predstavitev vsebin in ponudbe, ki smo jo predstavili zgoraj, je enosmerna cesta. Spletnim, virtualnim dogodkom je potrebno dodati še drugo smer.
Dvosmerna komunikacija med obiskovalcem in ponudnikom je ključ do uspeha. Potruditi se moramo, da spletne obiskovalce aktiviramo, da z nami sodelujejo. Vsebine prilagodimo- jih interpretiramo spletnemu (in morda tudi bodočemu) obiskovalcu. Zato je poznavanje stranke nujno.
A tu je že prednost spletne predstavitve: vemo, kakšne so prednosti, kvalitete našega produkta in vemo, kakšno stranko si želimo (saj smo določili svojo ciljno publiko, je tako?). Torej se resnično lahko fokusiramo samo na te kvalitete.
Če sodelujemo s partnerji na terenu, jih v doživetje vključimo, naredimo spletni dogodek skupaj: kakšen mikrofon več (da bo boljša slišnost) in bo že bolj živahno.
Spletnemu obiskovalcu sporočimo, kaj naj si za spletni dogodek pripravi vnaprej (npr. sestavine in pripomočke za pripravo jedi, vino, kozarce za pokušino- so naročili naše vino?, material za npr. izdelavo cvetja iz papirja…) in spletni dogodek se lahko začne.
V času izvajanja se vzpostavi interakcija, ki nas zbliža in spoprijatelji- tako je samo še vprašanje časa, kdaj nas bodo v živo pri nas tudi obiskali. V zadnjih dveh letih smo turistični vodniki opravili kar nekaj spletnih vodenih ogledov in rezultat po prvem letu? V sezoni 2021 so bili med prvimi obiskovalci pravi tisti, ki so nas in naše kraje spoznali preko spleta! Spletna doživetja so uvedli na AirBnB platformi že dolgo pred Covid 19 krizo in povpraševanje po njihovih doživetjih je je močno povečalo: Online Experience- Home Made Pasta
7. Spletni turizem:
spletne dogodke izvajamo kot promocijo destinacije ali atrakcije v želji, da nas spletni obiskovalci nekega dne obiščejo. Podjetje iz New Yorka Discover.Live je bilo eno prvih, ki se je odločilo, da se bo osredotočilo samo na spletne poslovne dogodke.
Tule primer delčka takšnega dogodka: spletni obiskovalci so bili razdeljeni v različne skupine, kratek čas so skupaj z nami vodniki spletno potovali po različnih delih sveta, z nami reševali uganke, kvize. Po določenem času so bili zopet skupaj in si delili doživetja in spoznanja npr. zadnjih pol ure. Discover Live Team Building .
Letna srečanja podjetij, konference, simpoziji,… se lahko obogatijo z različnimi spletnimi doživetji, delavnicami, vključenostjo v izdelavo kakšnega izdelka, jedi…kar naredi dogodek zanimiv in poučen.
Vsekakor odličen način tudi medsebojnega spoznavanja (če so npr. udeleženci iz različnih delov sveta) in spoznavanja sveta (npr. novih trgov, navad, kultur). Domači dobavitelji imajo možnost, da sestavine, izdelke, spominke pošljejo sodelujočim po pošti in tako doživetje postane še bolj avtentično.
8. Hibridni dogodki:
kombinacija dogodkov v živo na terenu in po spletu je tudi zanimiva in v porastu. Ljudje smo družabna bitja in se seveda radi družimo. A vedno to ni možno.
Vzrokov za širitev hibridnih dogodkov je veliko: še vedno negotove zdravstvene razmere, nižanje stroškov dogodkov,… Tehnično so morda malce bolj zahtevni, a ne ustrašimo se jih. Če gremo skozi vse zgoraj omenjene faze, bo organizacija in izvedba hibridnega dogodka stekla kar sama.
Kvalitete SPLETNEGA TURIZMA o katerih moramo razmišljati:
VKLJUČUJOČI, ne le DOSTOPNI TURIZEM:
Covid 19 kriza je pokazala, da obstaja izjemno velika skupina oseb, ki sicer (zaradi zdravstvenih težav, različnih omejitev, službenih obveznosti,…) niso udeleženci v turistični dejavnosti, a vseeno želijo biti intelektualno izzvani in želijo potovati, spoznavati nove kraje.
Turistični vodniki sedaj redno izvajamo spletne vodene oglede za osebe v domovih za ostarele, za osebe, ki so v domačem domu ali celo v bolnišnicah, bolnišničnih šolah. Za sedaj so naročniki večinoma iz tujine, a tudi odziv oskrbovancev iz slovenskih Domov za starejše občane je odličen in varovanci so veseli, ko potujemo po Sloveniji s pomočjo spleta.
Glede na to, da smo starajoča se družba, lahko spletni turizem najde svoje mesto tudi tu. Tule primer takšnega spletnega vodenega ogleda: ?Za nami prvi vodeni… – Center aktivnosti Fužine – CAF (facebook.com)
TRAJNOSTNI VIDIKI:
Turizem, kot smo ga poznali, se bo vrnil, to je gotovo. A v spletnem turizmu je veliko priložnosti. Panoga ima možnost, da postane bolj stabilna, da ublaži sezonski pritisk, da se število obiskovalcev približa številu, ki so za destinacijo sprejemljive, da se turistične tokove usmeri na dele, ki so manj obiskani, a že vedno zelo atraktivni.
Vzrokov, da se podamo na splet je torej več kot preveč.
Razmislimo, kje so naše priložnosti, kaj je tisto, kar bi mi lahko ponudili oziroma izvedli. Nekateri pravijo, da tu ni kruha za lokalno gospodarstvo, da je premajhen multiplikativni učinek turizma, kar seveda ni res.
Ob odlično organiziranih dogodkih imamo možnost prodati številne domače izdelke, spominke, pripomočke…le malo moramo razmisliti, se povezati s partnerji in skupaj pripraviti edinstvena doživetja.
Ne pozabimo: pri spletnih dogodkih je trg veliko večji, kot je, ko dogodke organiziramo v živo pri nas, v našem okolju. Veliko večja je možnost, da dosežemo ciljno publiko, ki je idealna za naš izdelek ali storitev. Vprašanje je samo, KAKO. Kreativnost in iznajdljivost ne poznata meja, svet je vaš-naš.
Mateja Kregar Gliha, univerzitetni diplomirani ekonomist, diplomirani zgodovinar
samostojna podjetnica, turistična vodnica, inštruktorica turističnih vodnikov, svetovalka destinacije
