Malo je pojmov iz poslovnega življenja, pri katerih bi opazili tako številne napačne interpretacije in razumevanje, kot sta marža in rabat. Na kratko jih bomo skušali primerjati in opisati.

Rabat (rebate; discount)

Rabat in trgovska marža sta obliki deleža trgovca v končni prodajni ceni. Rabat se nanaša na zaslužek trgovca in ga da oziroma odobri dobavitelj/prodajalec (to grant a rebate). Po definiciji dr. Ivana Turka je rabat »od določene prodajne cene trgovskega blaga odšteti znesek, ki trgovini omogoča pokrivanje posrednih stroškov.«

Poudarek je na fiksni ceni, s katero želi dobavitelj trgovca nastopati na trgu. Razlogi za to so predvsem marketinški in na način, da dobavitelj določi prodajno ceno, s čimer se dobavitelj izogne presenečenjem, obvladuje konkurenčno okolje, izvaja marketinško dejavnost, akcijsko prodajo, umeščanje novega produkta in podobno. Na trgovcu je, da si po lastnih močeh od dobavitelja izbori čim višji rabat, s katerim bo pokril svoje prodajne stroške in ustvaril zadosten dobiček. Rabat je lahko pogodbeno dogovorjen.

Druga oblika rabata je količinski popust oz. rabat (angl.: quantity discount/reduction), ko dobavitelj vnaprej  ali šele v fakturi zapiše npr.: 

100 kom.  a 250,00 EUR = 25.000,00 EUR

rabat  5%  = 1250,00 EUR

za plačilo = 23.750,00 EUR

DDV ni vračunan.

Stroški prevoza so dogovorni; ni nujno, da so vključeni v nabavno ceno proizvoda, so pa v višino nabavne vrednosti tega izdelka, saj ga je potrebno upoštevati. 

Rabat je lahko popust na hitrost plačila. Če je v fakturi navedeno: rok plačila je 30 dni od dobave, pa kupcu dobavitelj morda ne zaupa najbolj, da se bo držal roka, ali pa v izogib morebitnim likvidnostnim težavam, dobavitelj odobri kupcu popust – rabat v primeru takojšnjega ali avansnega plačila, kar seveda velja tudi za naročilo storitev. Pravzaprav lahko gledamo na rabat/popust/sconto kot na nasprotje nepriljubljenih zamudnih obresti, ki lahko – zaračunane zaradi celo objektivne zamude v plačilu –  izzovejo v kupcu odpor ali celo odpoved nadaljnjega sodelovanja.

Popust oz. rabat se pogosto ponudi tudi za gotovinsko plačilo kupca. Ponekod to imenujejo tudi sconto, kar je okrajšava za cassasconto. 

Dobavitelj ima še eno možnost, da se kupec odloči za nakup: namreč tako imenovani superrabat. Ta pride v poštev pri letnih pogodbah oziroma ponavljajočih se naročilih. Dobavitelj lahko določi eno ali več prelomnih točk. Če je v prejšnjem primeru naročilo znašalo 100 kom. nekega izdelka, je morda prva prelomna točka pri 500 do 1000 kom. in znaša 3%, druga pri 1000 do 2000 kom. 5% , in nad 2000 kom. 7%.

Dobavitelj se lahko odloči za generalni superrabat;  ta se obračuna, na primer, ob koncu leta na podlagi celotne prodajne vrednosti brez DDV. Praviloma se ta znesek odšteje od zadnjega plačila / naročila  v letu. Superrabat je vsebinski (morda niti ne tako poimenovan), pogost tudi pri podjemnih in agencijskih pogodbah, ter je vezan na neke prodajne cilje.

Dobavitelju se v obeh primerih splača povečevati sodelovanje z znanim kupcem oz. zastopnikom, saj gre za preverjen subjekt, za znane stroške, za zaupanje in rezultate.

Trgovska marža (mark-up)

Po definiciji  dr. I. Turka je marža »k nabavni ceni trgovskega blaga prišteti znesek, ki trgovini omogoča pokrivanje splošnih stroškov in doseganje dobička.«

RVC (razlika v ceni = zaslužek) ali marža, kot jo imenujejo trgovci, je razlika med nabavno in prodajno ceno; torej na nabavno ceno, ki je povečana za transportne in manipulativne stroške, morebitne carine in davščine, kar predstavlja nabavno vrednost. Povečana za trgovsko maržo se imenuje prodajna vrednost.  Šele tej vrednosti se prišteva DDV za prodajo končnemu kupcu.

Trgovska marža je lahko različno visoka, pojavljajo se tudi iniciative za obdavčitev previsokih marž, ki gredo na račun zbijanja cen dobaviteljem, še posebno kmetom.

Poleg trgovske obstajajo še nekatere druge marže.

• obrestna marža <interest margin>

Obrestna marža je bančni izraz in zadeva razliko med dobljenimi obrestmi in danimi obrestmi. Sopomenka je razlika pri obrestih.

• kontribucijska marža <contribution margin>

Kontribucijska marža je razlika med prihodki od prodaje in spremenljivimi stroški prodanih poslovnih učinkov v nekem obdobju. Ta marža naj bi pokrivala tedanje stalne stroške in ustvarjala nek dobiček. Kontribucijska marža je dobrodošel instrument  za ugotavljanje poslovnih učinkov, spremljanje stroškovnih mest, individualne odgovornosti in celotnega poslovanja skozi prispevek za pokrivanje stroškov.

• neto marža (net margin, profit margin)

Neto marža, imenovana tudi profitna marža, je kazalnik uspešnosti podjetja. Neto marža je razmerje med čistim dobičkom in celotnimi prihodki.

Neto marža = Čisti dobiček / Celotni prihodki x 100

Za imenovalec v tej formuli se – po potrebi – uporabljajo bodisi čisti prihodki od prodaje ali pa celotni ustvarjeni prihodki. Različna velikost obeh vrst prihodkov omogoča »kreativno« prilagoditev izračuna.

Višja neto marža pomeni, da je podjetje učinkovitejše pri konverziji prihodkov v čisti dobiček. Še več nam lahko povedo časovne vrste neto marže. Padajoča neto marža lahko opozarja na povečanje stroškov ali povečano konkurenčnost v panogi. Povprečne neto marže po panogah so različne, med najnižji npr. v trgovini, čeprav so donosi za lastnike visoki.

Torej, pod črto, najbolj običajna uporaba obeh pojmov je naslednja:

– rabat je delež trgovca v prodajni ceni

– marža je pribitek trgovca na nabavno vrednost.

O maržah in rabatih pa vam lahko – glede na specifičnost vašega poslovanja – še kaj več pove dober računovodja ali finančni svetovalec.