Manager delovne sreče (angl. Chief happiness officer, CHO) ne prinaša rož ali sladkarij v službo in ni oblečen v klovna. Prav tako ne govori zaposlenim in njihovim šefom, naj bodo srečni, mislijo pozitivno in bo vse v redu.
Zakaj želi drugam, saj sem mu izplačal dodatek? Ne vem, ali delam dobro ali slabo. Zakaj sodelavci ne sodelujejo? Kakšna je moja vloga v tem podjetju? Zakaj odhajajo h konkurenci, če pa imamo mi višje plače? V službi delamo in se ne zabavamo! … To so vprašanja in izzivi, s katerimi se soočamo.
V osnovi manager delovne sreče skrbi za dobro počutje na delovnem mestu ob pomoči stroke in znanosti.
“ Arbejdsglæde ”?
Danski izraz Arbejdsglæde pomeni srečo, ki jo občutimo, ko nekaj počnemo, delamo. Besedo poznajo izključno nordijski narodi. Nič čudnega, saj je Danska na lestvici najsrečnejših zaposlenih, prav na prvem mestu (Slovenija ni bila zajeta v raziskavi).
Zakaj je dobro počutje na delovnem mestu tako pomembno?
- Zato, ker dviguje produktivnost. Po raziskavi Univerze Warwick so zadovoljni zaposleni kar za 12 % bolj produktivni v primerjavi s svojimi “nezadovoljnimi” kolegi. V praksi je ta odstotek lahko še višji; pri Googlu so npr. izmerili, da so zadovoljni zaposleni opravili kar za 37 % več dela.
- Morda je še pomembnejše naslednje. Če se dobro počutimo v službi – na delovnem mestu preživimo tretjino dneva -, se s tem poveča tudi boljše počutje na ostalih področjih življenja. Domov prinašamo manj stresa in slabe volje, v službo gremo zadovoljni, ob misli na ponedeljek nas ne zvije v želodcu. Tudi spimo bolje, saj se nam zvečer v mislih ne vrtijo slabi scenariji naslednjega dne. Če bolje spimo, smo v službi bolj spočiti in bolj pripravljeni na delo. Tako se vrti krog zadovoljstva na vseh področjih življenja. Torej “win-win” za zaposlene in podjetja.
Na delovnem mestu smo zadovoljni, ko:
- z veseljem opravljamo naloge, ki so nam dodeljene,
- se dobro počutimo ob ljudeh, s katerimi delamo,
- smo zadovoljni s plačilom, ki ga prejmemo za opravljeno delo,
- imamo priložnost in možnost naše znanje nadgrajevati,
- se na delovnem mestu počutimo spoštovane in priznane.
Podjetja se, žal, še ne zavedajo koristi, ki jih ta funkcija prinaša v okolje in v organizacijo. Slovenija sodi med gospodarsko srednje razvite države EU, po produktivnosti pa po podatkih UMAR-ja sodimo v zadnjo tretjino držav. Po podatkih OECD pa so Slovenke med najbolj delovnimi ženskami v Evropi (pred Slovenkami so le še Portugalke in Latvijke). Kar pomeni, da delamo veliko, a naredimo bolj malo. In če imamo znanstveno dokazan podatek, da lahko z dvigom zadovoljstva na delovnem mestu dvignemo tudi produktivnost, potem je potreba po takem delovnem mestu več kot utemeljena.
V podjetju Tronog so dobro počutje zaposlenih že postavili v ospredje. “Smo IT podjetje, zaposleni večino časa sedijo za računalnikom. Sodelavci so tarnali nad bolečinami v hrbtu, nad monotonostjo … Iskali smo primernega partnerja, ki bi izboljšal počutje v naši pisarni, in ga tudi našli,« pravi direktorica Tina Bregant.
Po opravljeni analizi potreb podjetja smo pripravili nabor aktivnosti za zaposlene v podjetju Tronog. Osredotočili smo se predvsem na kratke aktivne odmore, ki jih zaposleni izvajajo med delavnikom, kar za pisalno mizo. Zaposleni so deležni izobraževanja o pomenu zdrave prehrane; kako si, recimo, enostavno pripravijo zdravo in okusno malico za v službo. V program smo vključili tehnike dihanja, čuječnost in meditacije.
Vse poteka preko spleta. Tako so tudi tisti, ki delajo od doma, deležni enake pozornosti in napredka. “Za moje sodelavce in tudi zame odlično poskrbijo. Nobenega prilagajanja, iskanja prostorov, pripomočkov, … Vse nam je na voljo takrat, ko potrebujemo. Aktivnosti so včasih zahtevne, a je vse skupaj tudi zelo, zelo zabavno,” z nasmehom zaključuje Tina.
Višja produktivnost, več kreativnosti, več sodelovanja, strasti, zadovoljstva in vključenosti pa so učinki, ki so jih v podjetju Tronog opazili že po kratkem obdobju sodelovanja z ekipo strokovnjakov, ki skrbi za dobro počutje na delovnem mestu.
“Managerja delovne sreče v vsako podjetje!”
Tako meni strokovnjak za upravljanje s kadri dr. Wahid Awad, ki med drugim v svojih znanstvenih publikacijah ugotavlja, da bo klasični HR oddelek (Human Resource – služba za kadre), ki skrbi za administrativne zadeve glede zaposlenih in njihove plače, postal preteklost. Če bo podjetje želelo privabiti in zadržati najboljše kadre in talente, bo HR moral poskrbeti, da bodo ti zadovoljni in srečni. Za milenijce namreč ni dovolj, da imajo redno službo z dobro plačo. Njihove vrednote so sproščeno in zadovoljno delovno okolje, ki presega tradicionalne okvirje.
“Poslanstvo managerja delovne sreče je, da ustvarja pozitivno delovno okolje. Da poskrbi, da so zaposleni slišani in vredni zaupanja, da karseda zmanjšuje stres in da se postavi v vlogo povezovalca med vodstvom in zaposlenim,” še meni Awad.
Dodaja še, da si milenjici želijo biti motivirani, primerno stimulirani in da potrebujejo pozornost vodstva. Želijo, da ima delo, ki ga opravljajo, smisel, da imajo vpliv in da imajo možnost izobraževanja. Kot enega ključnih elementov, da so na delovnem mestu zadovoljni, pa navajajo podporo vodstva. Ne želijo biti vodeni, temveč “coachani”. Če izgubijo voljo do dela, ker niso slišani, ali se jim posega v njihovo svobodo, ali ker jim ne odgovarja vzdušje v pisani, ker se morda ne počutijo spoštovane, bodo skoraj zagotovo dali odpoved in poiskali novega delodajalca, kjer te vrednote spoštujejo.
Službo bodo pustili, tudi če nimajo zagotovila, da bo drugje bolje; enostavno morajo poizkusiti. Nimajo strahu pred izgubo službe, kot na primer generacija njihovih staršev. Njihova kariera je veliko bolj dinamična in v stalnem iskanju dela, kjer občutijo strast, se počutijo pomembne in vedo, da ima delo, ki ga opravljajo, nek namen in pomen. Prav zaradi tega Awad meni, da prav vsako podjetje potrebuje managerja delovnem sreče (CHO), ki bo poskrbel, da bodo ti zaposleni zadovoljni in predani podjetju, v katerem delajo.
Uspešen CHO poskrbi, da se dober glas o podjetju širi med talentiranimi iskalci zaposlitve. Podjetje lahko s tem privarčuje pri iskanju primernega kadra. Višja produktivnost, več kreativnosti, več sodelovanja, strasti, zadovoljstva in vključenosti so učinki, ki jih boste lahko opazili že po kratkem obdobju sodelovanja z managerjem delovne sreče.
Merjenje sreče in zadovoljstva
Izmerjene vrednosti so za CHO zelo pomembne, saj nam povedo, kaj delamo prav, kateri pristopi so učinkoviti in kje moramo našo osredotočenost še povečati. Zadovoljstvo, na primer, lahko merimo na dnevni ravni. Zaposleni nekaj minut pred iztekom delovnega časa prejmejo email z zadevo: Preden greste …, v sporočilu pa tri enostavna vprašanja:
– Kakšne volje ste danes prišli na delo?
– Kako se počutite zdaj, ko odhajate?
– Od 1 do 4, kako zelo ste uživali v delu, ki ste ga danes opravljali?
Odgovori nam in vodstvu prinesejo zelo koristne informacije.
Ste srečni ali zadovoljni v službi?
Kot ste najbrž opazili, sem v članku kar nekajkrat uporabil besedi zadovoljni in srečni. Pomena besed sta različna, zato teh dveh besed ne smemo enačiti. Do zadovoljstva na delovnem mestu vam lahko pomagajo vaši šefi s tem, da vam zagotovijo odlične pogoje za delo, dobro plačo, prilagojen delovni čas, ali pa vam dostavijo sadje v pisarno. Sreča na delovnem mestu pa je to, kar občutite ob delu, ko ga opravljate. Z drugimi besedami, da vam je všeč, kar počnete. Da se ob delu počutite dobro, da veste, da ste nekaj prispevali, da se je zaradi vas nekaj spremenilo, vse to je Arbejdsglæde. Glede na to, da bomo na delovnem mestu tako ali drugače preživeli tretjino življenja, je še kako pomembno, da se ob tem počutimo dobro. In k temu vam lahko pomagamo prav managerji delovne sreče.
Tomaž Bračko
