Kaj je izvršnica in kako se jo uporablja?

Izvršnica je zavarovalni instrument plačil v prid upnikov. Izvršnico lahko izda gospodarski subjekt ali javni organ. Izjava dolžnika o višini dolga in obveznosti plačila je brezpogojna in nepreklicna. Dolžnik s tem pooblašča banke, kjer ima poslovne račune, da izplačajo dolg v breme teh računov.

Izvršnica je prenesena iz hrvaške prakse, kjer se je dokaj dobro izkazala. Je nekakšna alternativa menici in v nasprotju z menico izvršnica ni prenosljiva, predvsem pa je cenejša oblika zavarovanja med pravnima subjektoma, ki si do določene mere vseeno zaupata. Primerjavi menice in izvršnice je namenjen samostojen prispevek.

Kakšne so pomanjkljivosti izvršnice?

Pomanjkljivosti izvršnice so predvsem v nedorečenosti in nedoslednosti glede same uporabe. Izvršnico lahko sestavita na obrazcu stranki sami. Žal pa pri overjanju podpisov na upravni enoti ta ne preverja, kdo je dejansko dolžnik in ali sme dolžnika zastopati.

Priporoča se, da notar sestavi izvršnico kot notarski zapis. Ob tem je dolžan preveriti podpisnike in jih opozoriti na morebitne pravne posledice.

Tega opozorila stranki na overovitvi na upravni enoti nista deležni, in zlasti manjši pravni subjekti, ki nimajo ustreznih notranjih kadrov, niso sposobni uvideti morebitnih pasti. Tako npr. samostojni podjetniki redko vedo, da so v primeru nezadostnih sredstev na poslovnem računu odgovorni z vsem svojim premoženjem.

Dogaja se tudi, da kljub plačilu dolga upnik vnovči izvršnico in dolžnik (pomotoma ali ne) plača dvakrat.

Banke ne preverjajo temelja dolga, niti podpisa (zakonitega) zastopnika, niti, ali dolg še obstaja. To predstavlja nevarnost za obe stranki. Dolžnik bo zelo težko ustavil praznjenje svojega računa zaradi vnovčenja kljub poplačilu dolga, zato bo moral poseči po pravnih sredstvih.

Elementi izvršnice

Da bi imela pričakovani pravni učinek, mora izvršnica zajemati naslednje bistvene elemente:

Slovenske banke so v namen izogibanju zapletov pripravile tudi obrazec za izvršnico, ki ga dobite tukaj.

Pomen za upnika

Upniku pomeni izvršnica zavarovanje plačila. Velja tri leta po dospelosti na vseh dolžnikovih poslovnih računih. Upnik sporoči banki, na kateri račun naj mu nakazuje dolžnikova sredstva.

Če plačilo terjatve po enem letu ni v celoti realizirano, banka ali banke vrnejo izvršnico upniku. Zaradi neunovčljive ali delno neunovčljive izvršnice lahko upnik sproži sodno izvršbo. Upnik sporoči banki, na kateri račun naj mu nakazuje dolžnikova sredstva.

Pomen za dolžnika

Dolžnik mora dolg poravnati do roka zapadlosti na izvršnici, sicer je upniku omogočeno vnovčenje. Zato mora primerno načrtovati svoj denarni tok. V izogib problemom je pametno, da se ob izvršnici sklene pri notarju tudi ustrezna pogodba z natančnejšimi pogoji, ki so običajno na izvršnici ( predvsem glede izročitve in vrnitve izvršnice).

Dolžnik, ki bi sproti plačeval obveznost in zaključil pred dnem dospelosti izvršnice, mora zahtevati vračilo izvršnice od upnika.

Postopek realizacije izvršnice

Upnik s predložitvijo izvršnice dolžnikovi banki (primarna banka) navede svoj račun. Zahtevani znesek je lahko tudi manjši, kot je zapisan v izvršnici (morda je dolžnik delno poravnal obveznost). Banka se prejme izvršnice med drugim tudi, če je od dospelosti izvršnice preteklo več kot tri leta.

Banka črpa prilive z računa dolžnika, dokler zahtevani znesek ni poravnan. Če je sredstev premalo, se »obesi« tudi na račune dolžnika pri drugih bankah, njegove depozite ali varčevalne račune. Če v enem letu po predložitvi banki v plačilo zahtevani znesek ni poravnan, banka vrne izvršnico upniku.

Ko banka izvrši plačilo v zahtevanem znesku upniku, o tem obvesti vse druge banke, izvršnico pa vrne upniku. Morebitno delno poplačilo zaznamuje na izvršnici.

Strošek izvršnice

Za vnovčitev izvršnice seveda banke zaračunavajo nadomestila oz. stroške. Kdo naj jih nosi? Navajamo nekaj postavk iz cenika ene od naših bank, saj vse nimajo teh storitev v cenikih:

Cene so lahko tudi nekoliko drugačne, gornje naj bodo le v informacijo.

Uredništvo

Vir: Uradni list RS, št. 57/2012 z dne 27. 7. 2012