Dne 26.1.2023 je stopil v veljavo Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), ki ureja tudi področja skladnosti blaga.
Prodajalec dobavi potrošniku blago, ki je skladno s prodajno pogodbo (torej tudi informacijami, podatki, ipd., ki so bili kupcu znani in zaradi katerih se je odločil za nakup), kadar zadošča subjektivnim zahtevam:
- Blago ustreza opisu, vrsti, količini in kakovosti ter ima funkcionalnost, združljivost, interoperabilnost in druga zagotovila in obljube v pogodbi
- je primerno za potrošnikove potrebe, ki so bile predstavljene prodajalcu
- je dobavljeno z ustreznimi podatki in navodili, kot je določeno v pogodbi
- je posodobljeno (kadar je to umestno) po pogodbi.
Dobavljeno blago mora zadostiti tudi objektivnim zahtevam za skladnost blaga:
- ustrezati uporabi blaga iste vrste
- prodajalec mora upoštevati druge predpise, tehnične standarde ali panožne kodekse ravnanja
- biti kakovosti in opis vzorca ali modela, kot je to prikazal prodajalec pred sklenitvijo prodajne pogodbe
- imeti obseg, značilnosti in lastnosti, kot je običajno za blago iste vrste, razen če prodajalec dokaže, da ni vedel za javno objavo, ki je obljubljala nekaj drugega in je zato kupec blago tudi kupil.
V primeru blaga z digitalnimi elementi prodajalec zagotovi, da je potrošnik obveščen o posodobitvah, vključno z varnostnimi posodobitvami bodisi v enkratnem posegu ali pogosteje obdobju dveh leta ali celo permanentno-
Kadar potrošnik v razumnem roku ne namesti posodobitev, prodajalec ni odgovoren za neskladnost kot posledica ne-posodobitve, če:
- je prodajalec obvestil potrošnika o razpoložljivosti posodobitve in posledicah, če je potrošnik ne namesti, ter
- razlog za to, da potrošnik posodobitve ni namestil ali jo je napačno namestil, niso bila pomanjkljiva navodila za namestitev, ki so bila zagotovljena potrošniku.
Prodajalec ne odgovarja za neskladnost blaga, ki je posledica neizpolnjevanja objektivnih zahtev za skladnost blaga, če je potrošnika ob sklenitvi pogodbe posebej obvestil, da posamezna lastnost blaga odstopa od objektivnih zahtev za skladnost in je potrošnik izrecno in ločeno sprejel to odstopanje.
V primeru namestitve kot sestavnega dela prodajne pogodbe s strani prodajalca, se morebitna neskladnost – posledica nepravilne namestitve blaga – šteje za neskladnost blaga.
Kadar potrošnik blago sam nepravilno namesti zaradi pomanjkljivih navodil za namestitev, se kakršna koli neskladnost, ki je posledica nepravilne namestitve blaga, šteje za neskladnost blaga.
Kadar omejitev, ki je posledica kršitve pravic tretje osebe, zlasti pravic intelektualne lastnine, preprečuje ali omejuje uporabo blaga, je potrošnik upravičen do jamčevalnih zahtevkov zaradi neskladnosti blaga v skladu s tem poglavjem, razen če drugi zakon določa ničnost ali razveljavitev prodajne pogodbe zaradi kršenja pravic tretjih oseb.
Podjetnik.net
