Če si bo siceršnje funkcioniranje svetovnega gospodarstva opomoglo in funkcioniralo približno enako kot pred pandemijo, pa bo vseeno potreben čas, da bo vzpostavljeno zagonskim podjetjem primerno financiranje, čeprav se zdi, da so ob tem finančna podjetja še najmanj prizadeta. Zato se je med pandemijo, tudi zaradi dela od doma, množično financiranje okrepilo. V prvi polovici leta 2020 so za zagonce npr. v Franciji zbrali kar 6 mil.€., na Japonskem pa šest krat toliko (2x povečanje od lani) ob petkratnem povečanju števila vlagateljev. V jugovzhodni Aziji opažajo trend, da se vlagatelji želijo povezovati s platformami množičnega financiranja, ne da bi vedeli, kateri projekt želijo podpreti. Pri tem je zanimivo, da največja svetovna platforma za množično financiranje, Kickstarter, med pandemijo beleži četrtinski padec števila projektov, zbrali pa so 1/3 več sredstev (morda zanimivo – znani objavljeni podatki si po virih nasprotujejo). To, da zaupanje v crowdfunding ne zamira, ampak se povečuje kljub pričakovanjem analitikov, je pravzaprav presenetljivo. Analitiki so menili, da bodo ljudje zategnili pasove zaradi nepredvidljive prihodnosti; dokaj verjetno pa je, da je povečano zanimanje za množično financiranje tudi posledica večje človeške empatije do tistih, ki si prizadevajo za uspeh svojih idej.
Niko Klanšek
V Sloveniji je zdaj npr. možno neposredno lansiranje projektov naših subjektov na Kickstarterju, ne več preko ameriških ali britanskih firm, kot je bila običajna in težavna pot do sedaj. Trojka Žiga Berce, Tilen Kegl in Niko Klanšek je pri tem veliko pomagala, renome med startupovci pa so si ustvarili s svojimi uspešnimi »nabiralkami« in asistenci številnim neizkušenim zagoncem. Niko Klanšek, do sedaj najbolj uspešen Slovenec na Kickstarterju, o vplivu pandemije meni:
Nekateri viri tudi trdijo, da se v to okolje obsežno prenašajo sredstva, ki so jih ustvarili noro rastoči tečaji virtualnih valut. Tudi način dela iskalcev financiranja se je po mnenju opazovalcev spremenil, ponujajo več daril podpornikom, medtem pa izpopolnjujejo pristop do njih, zlasti po digitalnih poteh, da jih obveščajo o napredku projekta.
Tehnavio napoveduje, da bo peer-to-peer (PTP) ali neposredno financiranje še vedno najpomembnejše in bo do l. 2024 preseglo 200 milijard US$. Od kje pa bodo ostala sredstva? Menda iz virtualnega sveta.
Kako naj bo iskalec sredstev čim bolj uspešen na crowdfuding platformi? Niko Klanšek na podlagi opazovanj in lastnih izkušenj meni:
Podobna so tudi napotila platforme Indiegogo, ki so jo slovenski startupi do zdaj dosti uporabljali, ker je tudi za iskalce sredstev ugodnejša:
- Osredotočite se na oglase na Facebooku in Instagramu
- A/B testiranje besedila, designa in nagrad naj bo zgodnje in pogosto
- Delajte s podporniki na družbenih omrežjih
- Redno objavljajte spremembe pri projektu
- Pripravite video predstavitev projekta.
Pandemija je tako ali drugače prizadela skoraj slehernega Zemljana; ljudje bodo zdaj raje podprli nekaj, na kar so navajeni in ne želijo tega izgubiti. Potencialni podporniki morajo spoznati projekt, ponudnika in uporabnost rešitev, ki naj bi jih podprli. Pomembno je, da je zagonski projekt v svoji komunikaciji iskren in odziven s ciljnimi javnostmi, ki naj dobi občutek, da je njihov prispevek pomemben, morda celo odločilen za uresničenje ali rešitev projekta. Kar pa je nasploh pravzaprav tudi vloga množičnega financiranja.
Vito Komac
