Eden od izzivov delodajalcev je nizka zavzetost zaposlenih; v najnovejši Gallup-ovi študiji je na globalni ravni pri svojem delu zavzetih samo 20%1. Vendar je lahko tudi drugače. Zaposleni, ki se v svojem delovnem okolju dobro počutijo in so srečni pri delu, so bolj zavzeti, ustvarjalni in uspešni. Pomemben ključ do sreče pa je tudi medosebno komuniciranje, takšno, ki je več kot samo izmenjava sporočil in ki pomaga, da dobimo čustveno podporo ter povratne informacije, ko to potrebujemo; takšno, ki razvija odnose in je pozitivno naravnano.
Ste se kdaj vprašali, koliko besed na dan izgovorimo? Raziskave govorijo o številkah med 7.000 in 20.000, bolj ali manj pa ugotavljajo, da ženske govorimo več kot moški. Številke pa so redko pokazatelj tega, kar se v resnici dogaja. Pomembna je kakovost besed. Vse predstavljajo odtis, ki ga vsak dan znova pustimo v svetu in določajo to, kdo smo in kako nas drugi sprejemajo. Besede imajo neverjetno moč in ko so primerno izbrane, lahko ustvarjajo dolg, zaupanja vreden odnos.
Moč besed
Številni ljudje pod stresom. Na delovnih mestih, kot je pokazala najnovejša Gallupova raziskava1, je globalna stopnja stresa kar 42%. In če želimo osvojiti srca tistih, ki se najdejo v tej številki, moramo biti tisti, ki stres zmanjšujemo.
Če jim bo v naši družbi prijetno, se bodo dobro počutili in se vedno znova vrnili. Prijetno jim bo, če bo naša komunikacija pozitivna. Z besedami, s pogledom, s telesom. 55% komuniciranja predstavlja govorica telesa, 7% besede, ki jih izgovorimo, ostali delež pripade tonu glasu. Pri tem je pomembno, da se zavedamo, da vibracije zvoka potujejo skozi vodo štirikrat hitreje kot na prostem. In ker je naše telo sestavljeno iz več kot 70% vode, nam je lahko hitro jasno kakšno sled puščajo vibracije negativnih besed (ali glasu) v naših celicah.
Pomembnost komuniciranja
Komuniciranje je ključno za dobro delovanje vsakega podjetja. Pa vendar se v ekipah pogosto sodelavci med seboj sploh ne pogovarjajo ali pa se veliko pritožujejo in se nenehno kritizirajo; velikokrat pa na tak način komunicira tudi vodja. In prav ta je tisti, ki daje zgled in usmerja kulturo, ki vlada v ekipi oziroma v podjetju.
Še ena Gallup-ova študija je pokazala, da je komuniciranje pogosto osnova vsakega zdravega odnosa, tudi tistega med zaposlenimi in vodjo2. Pokazala je, da konsistentno komuniciranje – osebno, telefonsko ali elektronsko – vpliva na večjo zavzetost. Zaposleni, s katerimi imajo vodje redne sestanke, so skoraj trikrat bolj zavzeti kot tisti, ki takšnih sestankov nimajo. Prav tako so ugotovili, da je zavzetost večja med zaposlenimi, ki dnevno komunicirajo s svojimi vodji, v katerikoli obliki. Najbolj uspešni vodje so tisti, ki uporabljajo kombinacijo osebne, telefonske in elektronske komunikacije.
Dobre komunikacijske sposobnosti vodje so ključ do ekipe srečne in uspešne ekipe. Pozitivno in odprto komuniciranje olajša izmenjavo informacij in znanja, kar pripomore k temu, da je delo narejeno hitro in strokovno, povečuje razumevanje, pomaga pri razvijanju odnosov z drugimi ter spodbuja pozitivno delovno okolje.
Pozitivno komuniciranje
Ko manj prijetne stvari povemo na pozitiven način… komuniciramo pozitivno. Takrat ljudje zaradi informacij rastejo. Raste tudi produktivnost, v kolektivu je boljše vzdušje, stranke se vračajo, zaposleni ostajajo v našem podjetju. Pozitivno komuniciranje ne pomeni, da se izognemo negativnim temam ali da delimo manj prijetne novice z nasmehom na ustih. Izbira pravih besed, izgovorjenih ali zapisanih, ter njihovo posredovanje na najboljši možen način, lahko spremeni težke pogovore in manj prijetne situacije v nekaj dobrega. To je komunikacija, kjer se obe strani počutita dobro – med dogajanjem in po zaključku.
Pozitivna povratna informacija
Pozitivna povratna informacija je izjemno pomemben del takšnega načina komuniciranja; z njo gradimo odnose v podjetju, spodbujamo učinkovitost in ne nazadnje prispevamo k rasti delovne sreče. Zaradi pohvale, priznanja ali izkazanega spoštovanja smo manj pod stresom in bolj produktivni. Spodbuja pozitivna čustva, ki razširijo naše zavedanje, spodbujajo izvirnost ter raziskovalnega duha. Povratna informacija navdihuje dialog. Napolni praznino, ki jo povzroča dvom. Je srce motivacije. Njen namen je pomagati. Pokaže, da je nekomu mar. Povratna informacija je več kot nasvet ali ocena. Je informacija, kako daleč smo s svojimi prizadevanji pri doseganju cilja in kako biti še boljši.
Globalna raziskava zavzetosti zaposlenih OfficeVibe3 kaže, da kar 32% zaposlenih čaka na povratno informacijo svojega nadrejenega več kot tri mesece. 72% jih dobi pohvalo manj kot enkrat tedensko. 96% jih je mnenja, da so redne povratne informacije zelo koristne, 83% jih meni, da je bolje dobiti pohvalo kot fizično nagrado, prav tako pa jih 83% resnično ceni, ne glede na to ali je pozitivna ali negativna. Kritike ljudje običajno ne maramo oziroma se je bojimo; v večini primerov zato, ker ni primerno podana. Osebno, konstruktivno, spoštljivo in ob pravem času, da je oseba pripravljena poslušati. Ljudi moramo dvigniti, ne pa jih zatreti.
Pohvala ustvarja delovno srečo
Pohvala je eden najbolj učinkovitih načinov ustvarjanja delovne sreče. Pohvala ne vzame veliko časa in ne povzroča stroškov, njene koristi pa so izjemne, saj pokaže ljudem, da dobro delajo, da ustvarjajo spremembo in rezultate. To sproža občutek ponosa, ki prav tako pomembno vpliva na delovno srečo. Pohvala hkrati motivira za prihodnje naloge.
Prinaša pa tudi krepitev odnosov pri delu. Ko nekoga pohvališ, s tem pokažeš, da mu namenjaš pozornost in da si sposoben videti njegovo dobro delo in pozitivne lastnosti. Ena temeljnih psiholoških potreb je namreč, da drugi vidijo in prepoznajo dobro v nas. To, kako nas vidijo drugi, hkrati pomembno prispeva k oblikovanju naše identitete. In vemo, da so ljudje, ki nikoli niso videni ali so videni samo v primeru slabega dela, bolj izpostavljeni tveganju za razvoj duševnih stisk ali celo bolezni.
Najbolj učinkovita je pohvala, ki je pristna; pohvalimo, ko to resnično mislimo. Tista, ki je pomembna; ko pohvalimo za nekaj, kar je vredno pohvale. Najpogosteje so to rezultati, ker so najbolj očitni in vidni. Lahko pa pohvalimo tudi prizadevanja in osebne značilnosti. Učinkovita je tudi tista pohvala, ko ljudem povemo, kaj točno so naredili dobro.
In vsak lahko pohvali vsakogar. Seveda bi vodje morali pohvaliti zaposlene, toda tudi sodelavci se lahko pohvalijo med seboj in ne nazadnje lahko pohvalijo tudi vodjo in celo stranke ali dobavitelje.
Male besede
Dober dan se začne z »dobro jutro«. Pozitivno komuniciranje se prične že zjutraj. Ko pozdravimo svoje sodelavce s prijaznim »Dobro jutro«, dodamo nasmeh in še kak kompliment kot recimo »Danes pa dobro izgledaš«. Dajanje iskrenih komplimentov je samo eden od načinov, kako lahko vplivamo na ljudi na pozitiven način. Tako že na začetku dneva vzpostavimo pozitiven odnos in dan bo potekal bolj prijetno. V bistvu se potrudimo, da vedno izkoristimo priložnosti za kompliment, pohvalo ali prijazno besedo.
Skozi dan se soočamo z raznolikimi situacijami. Tudi tistimi, ki nam stopijo na živec. Še posebej takrat je pomembno, da ne reagiramo takoj. Ustavimo se za minuto in razmislimo, kakšen bo naš odziv, da bo čim bolj konstruktiven.
Pozitivno komuniciranje pa pomeni tudi, da smo pozorni na to, katere besede uporabimo. Manj tistih negativnih kot so »ne morem«, »ne bom«, »ne zmorem« ali preprosto samo »ne«, ki poslušalca hočeš nočeš spravijo v slabo voljo. Namesto, da rečemo »To je slaba ideja«, bo bolje »Mislim, da to ni dobra ideja«. Ali pa namesto »Nič mi ne manjka«, uporabimo »Imam vse, kar potrebujem«.
Tudi govorica telesa naj bo pozitivna, odprta in sproščena. Nasmejmo se, ko se pogovarjamo z nekom, ga glejmo v oči, naj bo drža odprta, roke in noge pa ne prekrižane. In tudi, ko se pogovarjamo po telefonu, naj bo tako. Oseba na drugi strani nas sicer ne vidi, lahko pa vseeno začuti naš nasmeh ali pa zavijanje z očmi ter sliši naš miren in sproščen ton glasu.
Petra Božič Blagajac in Maja Lončar,
mednarodno certificirani managerki delovne sreče in svetovalki za pozitivno organizacijsko kulturo, Paleta znanj – ambasadorji delovne sreče.
info@paletaznanj.si
http://paletaznanj.si/
https://www.facebook.com/paletaznanj/
https://www.instagram.com/paleta_znanj/
Viri:
1 https://www.gallup.com/workplace/349484/state-of-the-global-workplace.aspx; dostop 23.06.2021
2 https://www.gallup.com/workplace/236570/employees-lot-managers.aspx; dostop 25.06.2021
3 https://officevibe.com/guides/state-employee-engagement; dostop 23.06.2021
Poglejte si še:
https://podjetnik.aktualno.si/velike-ideje-nastajajo-v-spocitih-mislih/
https://podjetnik.aktualno.si/kako-dobri-so-delovni-dnevi-zaposlenih-v-sloveniji/