Nekaj podobnega je povedal tudi Jack Ma, ustanovitelj spletne trgovine Alibaba, ki pravi tako:
»Streho popravljaj, ko sije sonce.«
To pa že zveni precej bolj smiselno, mar ne. Vprašanje je le, če ta »zdrava kmečka pamet« zaide v pisarne vodstev podjetij.
Ko podjetju ne gre dobro, oz. ko mu gre slabo, se običajno ukvarja s kriznim managementom. Ko je požar, ga je pač potrebno pogasiti in res ni časa za ugotavljanje vzrokov. To se bo počelo kasneje (»če bo čas«). Ko se ladja potaplja in voda vdira vanjo je najbrž tudi nesmiselno razmišljati o tem, da bi bilo bolje loviti ribe kje drugje. Najprej je potrebno ladjo rešiti, da se ne potopi in jo kolikor se da zakrpati. »Potem bomo razmišljali o drugih možnostih.«
Opazil sem, da mnoga podjetja delujejo po tem vzorcu:
- ko so v problemih, se ukvarjajo z reševanjem problemov in »nimajo časa« za to, da bi se ustavili, pogledali na probleme iz druge perspektive in probleme v bodoče preprečili
- ko jim gre dobro, zopet »nimajo časa«, da bi si privoščili pogled iz druge perspektive, ker morajo delati, da lahko izgotovijo naročila.
Skupni imenovalec je torej, da »nimajo časa«. Začaran krog, v katerem ne veš ali »Trnuljčica čaka princa ali to, da se najprej zbode v prst«.
Opazil sem še nekaj, in sicer, da se marsikatero podjetje ukvarja tudi z razvojem in inoviranjem. Na svoj način, seveda. V Sloveniji je na splošno priljubljeno inoviranje izdelkov, postopkov v tehnoloških procesih, malo manj pa inoviranje storitev in precej manj inoviranje poslovnih modelov.
»Poslovni model opisuje način, kako organizacija (podjetje) ustvarja, dostavlja in zajema vrednost.«
To preprosto definicijo je v svoji knjigi Bussiness Model Generation prvi zapisal Alexandre Osterwalder. Na spletu seveda lahko najdete mnogo daljše, bolj komplicirane, a te so že v domeni znanstvenih člankov.
Glede na vse našteto je pravi čas (vsaj za začetek razmišljanja) za spremembo poslovnega modela zdaj. Zakaj zdaj? Zato, ker je vsak »jutri« ali »kdaj drugič« vse bolj oddaljen.
In zato, ker na podjetja delujejo različni vplivi oz. dejavniki: politični, ekonomski, družbeni in tehnološki.
Politični dejavniki se lahko nanašajo na:
- ekološka/okoljska vprašanja,
- veljavno zakonodajo na domačem trgu oz. trgu, kjer želi podjetje prodajati svoje izdelke ali storitve,
- zakonodajo v pripravi ali sprejemanju,
- mednarodno zakonodajo,
- vladne politike,
- mandate in spremembe zaradi vladajoče politične opcije,
- trgovinske politike,
- financiranja, donacije in pobude in spodbude (subvencije),
- lobiranja in druge pritiske interesnih skupin na določenem trgu
- vojne in konflikte,
- …
Ekonomski dejavniki se lahko nanašajo na:
- domače gospodarske razmere,
- trende v domačem gospodarstvu,
- trendi na zunanjih trgih,
- splošna davčna vprašanja,
- obdavčenja, značilna za proizvode ali storitve,
- tržne in trgovinske cikle,
- specifične industrijske dejavnike (lahko tudi sezonskost/odvisnost od vremena),
- tržne poti in distribucijske trende,
- stranke oz. končne uporabnike in kaj jih navaja k nakupu,
- obrestne mere in menjalne tečaje,
- mednarodno trgovino in monetarna vprašanja,
- …
Družbeni dejavniki se lahko nanašajo na:
- bivanjske trende,
- demografske spremembe,
- mnenja in odnos strank do podjetja oz. panoge,
- spremembe zakonodaje, ki vplivajo družbene dejavnike,
- blagovne znamke,
- nakupne vzorce,
- modo in vzornike,
- dostopnost nakupov in trende,
- etnične in verske dejavnike,
- oglaševanje in obveščanje javnosti,
- medijske oglede,
- spremembe v vzorcih načina uporabe izdelkov ali storitev,
- …
Tehnološki dejavniki se lahko nanašajo na:
- nove tehnologije (umetna inteligenca, roboti, …),
- konkurenčni tehnološki razvoj,
- financiranje raziskav,
- povezane/odvisne od tehnologije,
- nadomestno tehnologijo/rešitve,
- zrelost tehnologije,
- zrelost in zmogljivost proizvodnje,
- informacijske in komunikacijske dejavnike,
- mehanizme in tehnologije nakupovanja,
- zakonodajo v zvezi s tehnologijo,
- inovacijski potencial,
- dostop do tehnologije, licenciranja, patentov,
- vprašanja intelektualne lastnine,
- globalne komunikacije,
- …
Vsaj na začetku, ko se v podjetjih prvič srečujejo z oblikovanjem poslovnih modelov, je koristno, da si zagotovijo ustrezno zunanjo pomoč. Ta pomoč je sicer koristna tudi v bodoče. Nekdo, ki ni vpleten v vsakdanje aktivnosti in način razmišljanja v podjetju, lahko skupino, ki se ukvarja s prenovo poslovnega modela, vodi do inovativnejših rezultatov, izven vsakdanjega miselnega polja v podjetju.
Prave spremembe se dogajajo s prebojnimi inovacijami in pri oblikovanju ali prenovi poslovnih modelov ni nič drugače. Do takšnih sprememb pa ne vodi pot običajnega razmišljanja in delovanja. Pustite se presenetiti.
Andro Goblon
