Venomer nam napovedujejo, kaj naj počnemo, da bomo uspešni v poslu, da bomo uspešni podjetniki.
Morda pa je treba pogledati krajši seznam stvari, ki jih naj ne bi počeli, da bi bili uspešni. Aktivnosti, ki jih je treba opravljati, da bi bili uspešni, je veliko, zelo veliko. Njihovo rangiranje po pomembnosti, ki jo prinašajo v uspešnost vašega posla je relativna, odvisna od posla samega in od okoliščin.
Vsak podjetnik ima svojo zgodbo, ki ga je pripeljala do današnjega stanja, uspešnega ali ne, zelo uspešnega ali pred kolapsom.
Ampak poglejmo si nekatere od napačnih aktivnosti, napačnih stvari, ki jih je morda lažje opustiti, kot graditi nove aktivnosti, ki naj pomagajo k uspehu.
Kolikokrat smo že slišali:
Bi ta lahko bila lažja ali uspešnejša, če bi poskušali kaj povzeti ali kopirati po bolj uspešnih? Če bi implementirali tuje izkušnje kljub večnemu udarjanju po prsih in moji poti?
Morda. Preberite za tekst do konca in morda boste posvojili katerega od predlogov. In postali uspešnejši.
Skrbite zase
Pustimo ob strani tiste floskule, ki jih imajo radi organizatorji mrežnega marketinga in nekateri psihoterapevti, ki vcepljajo v svoje ‘stranke’ mišljenje, da moraš imeti najprej rad sebe, šele potem so na vrsti vsi drugi. Ja, v določeni meri to drži, banaliziranje (in tega je po mojem poznavanju več) pa eksplodira v poudarjenem egoističnem vedenju ciljnega posameznika.
Nič ni narobe, če se podjetnik kdaj tudi usede.
Leže in počiva. Si po kosilu privošči krajši dremež, ki ga napolni z novo energijo.
Vzemite si čas za redne obroke, tudi za zajtrk, in se prehranjujte uravnoteženo. Menedžerska hrana, pravijo ponekod bananam. Pa ne, da bi poslovneže primerjali z običajnimi konzumenti banan, opicami, ampak zato, ker so pri roki, ker se ne umažeš, predvsem pa zato, ker si ne vzameš časa za normalen obrok.
Seveda so lahko redna malica, in veliko pomirjujočega kalija vsebujejo, ne morejo pa biti reden nadomestek kosila, večerje ali česa vmesnega.
In ne pozabimo na redno fizično aktivnost. Marsikaj koristnega zase lahko opravimo spotoma. Namesto dvigala uporabljamo stopnice, namesto iskanja parkirišča naredimo kak kilometer peš, namesto ‘drive-in’ obsedenosti uporabimo javna prometna sredstva.
Ne samo, da bomo več hodili – in hoja je nadvse zdrava -, čas med prevozom bomo lahko izrabili za delo, ali pa vsaj zaznali, kako živijo drugi ljudje okoli nas.
Izolacija od okolice ne prinaša le večje produktivnosti, ampak tudi večje zabubljenje v lasten podjetniški kokon in vodi do napačnega razumevanja stvarnosti.
Skrb zase je prepozna, ko nas napadejo značilne menedžerske bolezni, od čira na želodcu do srčnega infarkta in celo stresno povzročenega raka.
Dvomite vase? Dobite si pomoč!
Ne tuhtajte kar naprej, zlasti ne na začetku: »Ali mi bo uspelo? Sem naredil/a prav?« in podobno.
Odločili ste se za neko dejavnosti, za lastno pot, in prve odločitev ste najbrž sprejeli samostojno. Morda ste si pomagali z raziskavami. Ko obseg vašega posla raste, ko je vloženih že veliko lastnih sredstev, morda tudi tujih, bančnih, solastniških, in imate pred seboj težjo odločitev, si dobite svetovalca oziroma mentorja.
Nekoga, ki je podjetništvo izkusil sam.
Ne kake mlade komunikologinje ali psihologinje, ki živi na javnih sredstvih in stresa floskule. Tak človek vam bo poleg potrebnih strokovnih analiz, ki ste jih naročili ustreznim profesionalcem, korektno svetoval, vam okrepil pogum, vam zmanjšal dvome in vas pahnil stopničko naprej v podjetniški uspešnosti.
Dvom vase in v svoje sposobnosti si lahko podjetnika tako močno podredi, da začne slabše opravljati svoje dosedanje dobro opravljeno delo in zaradi tega začne posel šepati in dvomi vase se začno uresničevati.
»Če so v podjetništvu uspeli (in se naštejete nekaj primerov), zakaj ne bi tudi jaz, ki sem boljši v (in si naredite spisek).«
Ne predajte se dvomom, ne razjedajte si lastne biti!
Mrežite!
Pa ne kot mrežni tržniki! Mrežite vedno in povsod. Če ljudje ne vedo, s čim se ukvarjate ali se nameravate baviti, vam ne morejo povedati, ki si o tem mislijo in take informacije so lahko za podjetnika ne samo zanimive, ampak celo ključne.
Drugi vidik mreženja je širjenje kroga vaših kupcev.
Marsikam je treba stopiti in se podružiti, ne samo v elitne poslovno-podjetniške klube. Tako lahko na primer podjetnik, ki se ukvarja z elektroinštalacijami dobro uspeva v večjem, ne-elitnem podjetniškem klubu, kjer veliko članov potrebuje njegovo storitev. Morda tudi odvetnik, ne pa tržni raziskovalec.
Priložnosti za mreženje so zelo pestre in čim manj naj jih zanemarimo.
Tudi poroke in pogrebi, gasilske veselice in športni dogodki in še marsikaj, kjer srečate ljudi, ki bodo vaši kupci, pa do sedaj niso vedeli, da jim lahko to ponudite, ali pa vas bodo priporočili drugim. Ne govorite si, da za take banalnosti nimate časa in da ste preveč zaposleni.
Poleg neposrednega mreženja je tudi posredno, da postanete vi in vaša dejavnost, vaše podjetje ali znamka prepoznavni.
V ta namen se lahko pojavite kot govorec na strokovnem posvetu, se skušate postaviti s svojim spletnim portalom kot svetovalec ali strokovnjak, si prizadevate, da bi vas vsaj lokalni mediji povabili k sodelovanju ali objavili pogovore z vami.
Načrtujte dan
Načrtujete vaš dan. Najbolje si je napisati potrebna dnevna opravila že večer prej. Meni to ne uspeva, se preveč čustveno angažiram, potem pa težko zaspim. Zgodnje jutro, ob kavi ali čaju, je tudi dobro. Uredite si opravila po prioritetah. Tako vam ne bo treba neprestano premišljevati, kaj morate še storiti in da ne bi spregledali najbolj pomembnega.
Načrtujte cilje
Cilj podjetništva najbrž ni abstraktni: Da bom bogat! Bogastvo mora nečemu služiti, na primer vložku v nepremičnine, ki vam bodo zagotavljale rento, namesto pehanja za zmuzljivim dnevnim zaslužkom.
Ali bo (relativno) bogastvo zagotovilo družinskim članom, ki imajo zdravstvene težave, primeren tretman pri najboljših tujih strokovnjakih. Morda bi bogastvo porabili za potovanje okoli sveta z lastno jadrnico.
Ampak, verjemite, ta končni cilj je ponavadi daleč, vsaj ne v kripto ali covidnem podjetništvu.
Zato si razdelite cilj v doseganje manjših, postopnih ciljev, na primer: preseganje prvih sto jurjev prodaje, zaposlitev šestega sodelavca, AAA boniteto, uvrstitev med največje donatorje za otroke, itd.
In dosežene cilje je potrebno obeležiti, povabiti na (piknik, slovesnost, mašo ali torto) tiste, ki so k cilju prispevali in se jim zahvaliti.
Naj vas ne bremeni vaš končni cilj: ‘Da bom imel/a krasno vilo v Istri’, ampak so koraki do vile na primer povezani tudi: z realiziranim predlogom za spremembo zazidalnega načrta na robu istrske vasi, z nakupom zemljišča, z naročilom arhitekturne rešitve, z izbiro pohištva, itd.
Če se vam zdi, da je bil končni cilj vašega podjetništva postavljen nerealno in se vedno bolj odmika, namesto, da bi se mu približevali, ga revidirajte glede na dane in pričakovane razmere, in ta, novi cilj, po sanirani travmi opustitve predhodnega, zdaj vztrajno zasledujete.
Ostanite svoji
Kolikokrat slišimo: bodi, kar si! To je prav oguljeno, vendar tudi v veliki meri resnično.
Če se ‘prodate’, če ste prepričani mirovnik in na primer prodate svoj produkt za vgradnjo v orožje, ki bo čez nekaj dni že sodelovalo v spopadih in pobijalo ljudi, potem ste najbrž ‘izdali’ svoje vrednote.
Če vam naročijo neko raziskavo (kar so mi) in zahtevajo, da rezultate popravite, da bodo všeč politikom (česar nisem storil, sem pa zaradi tega izgubil naročilo in plačilo), postavljate ne kocko lastno integriteto.
Naslednjič bi se kot naročniki pojavili taki, ki bi me ogovorili: ‘Veste, rabimo tak rezultat, saj z vami se da dogovoriti, a ne?’
Ohranite svoj obraz, večkrat se izkaže, da je to največ, kar lahko imate v podjetništvu, da se ne prodate za denar, ampak lahko mirno spite, četudi se železna jadrnica na obzorju kljub primernemu vetru tokrat ni približala.
Vito Komac
