Zajčja luknja št. 5: Opravite svoje delo in najemite odvetnika
Vsaka gospodarska družba potrebuje vsaj dva strokovnjaka: računovodjo in odvetnika.
Medtem ko so razlogi za najem računovodje ali davčnega svetovalca očitni (saj potrebujete osebo, ki vodi finance vašega podjetja in skrbi, da ne boste imeli težav z davčnimi organi), razlogi za najem odvetnika morda niso tako izraziti.
Dober odvetnik vam bo ponudil nujno potrebno pomoč pri skoraj vseh vidikih vašega poslovanja, od ustanovitve podjetja, osnov skladnosti poslovanja, izterjave terjatev, pregleda različnih pogodb do zastopanje v sodnih postopkih itd.
Dovolite odvetniku, da vam svetuje.
Odvetnik bo nase prevzel stres, ki bi ga sicer imeli sami. Tako se boste lahko ukvarjali s svojim poslom, hkrati pa boste mirni in zbrani v morebitnih sodnih postopkih.
Uspeh v življenju je odvisen od pravilnih odločitev. Pravilna odločitev je, da za težavo poiščemo strokovnjaka, ki jo zna rešiti.
Če se na primer želite naučiti, kako upravljati z denarjem in kako ga investirati, potem boste najeli strokovnjaka s tega področja.
Sam priporočam Roberta Roliha in njegovo knjigo The Million Dollar Decision, ki mi je popolnoma spremenila pogled na vlaganja in finance. Zdaj denar vlagam tako, da imam od tega resnično korist jaz in ne finančna industrija.
V praksi sem velikokrat videl, da gospodarske družbe propadajo, ker direktorji in družbeniki napačno razmišljajo o odvetnikih.
Po eni strani popolnoma razumem družbenike in direktorje, ki želijo vse narediti sami in biti prepričani o svojem delu in odločitvah, vendar pa nihče ni sposoben raziskati vseh področij samostojno, zato potrebujemo zunanje sodelavce.
Če imamo napačno filozofijo oz. predstavo o določenem področju življenja, je skoraj zagotovo, da bomo imeli s tem področjem vedno težave.
Kdor meni, da bo ob ustanovitvi gospodarske družbe in začetku poslovanja vse zelo preprosto in mu ne bo treba trdo delati, bo skoraj zagotovo vodil svojo gospodarsko družbo v velike težave ali celo v propad. Za vsak uspeh je potrebno trdo delo.
Morda boste potrebovali mentorja. Večina najbolj uspešnih ljudi na svetu ima mentorje, ki jim pomagajo doseči cilje hitreje, kot bi to lahko storili sami.
Če želite shujšati, boste najeli osebnega trenerja ali svetovalca za prehrano. Ko gre za investicije, sem si našel svetovalca in moja vlaganja se mi lepo povračajo. Če bi želel znanje pridobiti sam, bi potreboval leta, da bi prišel do toliko znanja, kot sem ga prejel od Roberta Roliha.
Enako lahko storite na vseh področjih življenja, vključno s pravom.
Zaupajte svojemu odvetniku, ki bo obravnaval pravna vprašanja in težave, ki jih imate, vi pa boste lahko živeli svoje življenje. Stvari bodo opravljene pravilno in pravočasno, tako da boste lahko svoj čas posvetili tistemu, kar najbolje počnete: vodite svoje podjetje.
Družba v primeru smrti edinega družbenika
V svoji praksi sem se že nekajkrat srečal z zelo zanimivim pravnim primerom, za katerega pa verjamem, da ni osamljen.
Poklicala me je žena moje stranke in sporočila, da je stranka zaradi dolgotrajne bolezni umrla. Stranka je bila edini družbenik in edini direktor v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo.
Čez noč je družba, ki je imela 5 zaposlenih, ostala brez direktorja in brez lastnika. Brez osebe, ki bi vodila družbo, in brez osebe, ki bi lahko imenovala novega zastopnika.
Vedno mislimo, da bo na voljo še dovolj časa. Dokler ga nekega dne ni več.
Ali imate tudi vi enoosebno družbo, kjer ste sami družbenik in direktor?
Kaj se zgodi z enoosebno družbo, če umre edina oseba, ki je hkrati družbenik in direktor?
Kako je z lastništvom v družbah v primeru smrti družbenika in kako ga preventivno urediti?
Možnosti sta zgolj dve, prva je, da družbenik ničesar ne naredi, druga pa, da se tudi primeri, ki nastanejo, po smrti družbenika uredijo.
Če kot družbenik ne boste storili ničesar, se bo dedovalo na podlagi zakona. Predmet dedovanja bo poslovni delež po zakonitih dednih redih, kot jih določa Zakon o dedovanju.
V (i) prvem dednem redu so otroci in zakonec po enakih delih, če zapustnik nima otrok, v (ii) drugem dednem redu dedujejo starši in zakonec zapustnika, pri čemer dedujejo starši polovico in zakonec polovico, če ni staršev in zakonca, dedujejo v (iii) tretjem dednem redu dedi in babice, in sicer polovico po očetovi strani in polovico bo mamini strani.
Če nadaljujem svoj v uvodu predstavljen primer, naj dodam, da je imela družba dediče, ki niso želeli prevzeti družbe.
Nastala je »mrtva« situacija, ko dediči z družbo niso želeli imeti ničesar, družba pa ni imela zastopnika, ki bi odločal o tekočih poslih (izplačilo plač, tekoče dnevne odločitve …). Dediči z družbo niso želeli imeti ničesar, ker je imela ta veliko dolgov (nekaj večjih posojil …).
Če bo torej uvedeno zakonito dedovanje, kakšne možnosti imajo dediči?
Dediči bodo lahko sprejeli naslednje odločitve:
- ali se bodo priglasili k dedovanju in zapuščino sprejeli;
- ali se bodo zapuščini odpovedali;
- ali pa bodo sklenili dedni dogovor in si zapuščino razdelili na podlagi sporazumnega dogovora (po sporazumu lahko poslovni delež družbe deduje zgolj en dedič ali pa več dedičev skupaj).
Kaj se bo od dedovanja dalje dogajalo z družbo, je v rokah dedičev, ki bodo dedovali poslovni delež.
Vprašanje pa je, ali so dediči primerni za vodenje družbe in ali imajo sploh interes po vodenju.
Zgoraj predstavljen primer, če družbenik ne naredi ničesar, je po mojem mnenju najslabši, saj lahko negativno vpliva na družbo, na zaposlene in tudi na dediče.
Zato predlagam, da kot družbenik naredite vsaj eno od naslednjih stvari:
- predvidite (družinsko) nasledstvo družbe in sklenite ustrezne pogodbe;
- naredite oporoko;
- uredite interne akte družbe in imenujete še enega zastopnika.
Absolutno najboljša zadeva je, da kot družbenik predvidite nasledstvo družbe, v okviru katerega uredite naslednje:
- Ne čakajte na upokojitev, ampak o prenosu družbe na druge, bodisi družinske člane ali tretje osebe (motivirane zaposlene), začnite razmišljati pred upokojitvijo.
- Poizvedite, kakšne so želje in motivi glede prevzema družbe preostalih družinskih članov in ali sploh želijo nadaljevati poslovanje družbe, ter se pozanimajte, ali imate v družbi kakšnega zaposlenega, ki bi prevzel družbo.
- V okviru pogovora z vsemi zainteresiranimi uredite prenos odgovornosti in poslovnega deleža na nove osebe ter se zavarujte pred morebitnimi neželenimi aktivnostmi (skupno zastopanje več direktorjev, sklenitev pogodbe o ustanovitvi možnosti za odkup poslovnega deleža itd.).
Če ne boste predvideli nasledstva družbe, vam svetujem, da naredite vsaj oporoko in v njej določite dediča poslovnega deleža.
Zelo koristno je, da poleg oporoke uredite tudi interne akte družbe in imenujete še enega zastopnika. Iz praktičnega razloga je dobro, da ima družba npr. še prokurista, ki zastopa družbo samostojno in brez omejitev.
Če se družbeniku kaj zgodi, bo lahko prokurist vodil družbo vse do izdaje sklepa o dedovanju, pri tem pa ne bo mogel obremeniti in odsvojiti nepremičnin, tako da bo to premoženje družbe varovano.
Svetujem, da v aktih o ustanovitvi družbe ali v družbenih pogodbah uredite oz. predvidite možnost dedovanja ter s klavzulami določite pravice in obveznosti novih imetnikov poslovnih deležev.
Če gre za več osebno družbo, družbeniki velikokrat nimajo interesa sodelovati z dediči družbenika, zato lahko družbena pogodba predvidi možnosti, da podedovani poslovni delež do izpolnitve določenih pogojev nima glasovalnih pravic ali da morajo dediči ponuditi odkup poslovnega deleža itd. Možnosti je več, vse pa so odvisne od interesov družbenikov.
Akcijski načrt
Če ste podjetnik, naredite pregled nad svojim podjetjem. Poskrbite, da boste poslovali zakonito, imeli urejene pravdne postopke, izterjali svoje terjatve ter redno pregledovali pogodbe in druge listine. Če pravnih področij še nimate urejenih, jih uredite zdaj.
Če menite, da je knjiga Odvetniške skrivnosti za vas uporabna, jo svetujte sorodnikom, prijateljem in poslovnim partnerjem.
Vas nič ne stane, lahko pa nekomu rešite premoženje ali družbo.
Gregor Verbajs, odvetnik
