Ena najpomembnejših zunanjetrgovinskih partneric Slovenije izven Evropske unije je Srbija.

Tako se je Srbija leta 2015 med zunanjetrgovinskimi partnericami Slovenije izven EU znašla na drugem mestu tako pri izvozu, kot pri uvozu blaga.

Slovenska podjetja kar dobro poznajo srbski trg, saj obseg blagovne menjave raste na obeh straneh, presežek pa gre v korist Slovenije.

(*) Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec (posodobljeno marec 2017)

Vir: www.izvoznookno.si

Investicije

Po podatkih Banke Slovenije je bila Srbija od leta 2003 do danes druga največja prejemnica neposrednih slovenskih investicij; izjema je le leto 2008, ko je bila Srbija največja prejemnica slovenskih neposrednih investicij sploh. Delež neposrednih investicij slovenskih podjetij v Srbiji presega 23% vseh neposrednih investicij v tem času.

V Srbiji je danes registriranih več kot 1.500 slovenskih podjetij, ki so del svoje proizvodnje preselila tja zaradi relativno poceni in izobražene delovne sile, pa tudi zaradi mnogih prostotrgovinskih sporazumov, ki veljajo v Srbiji:

V zadnjem obdobju se poleg velikih slovenskih podjetij, ki so že dalj časa prisotna na tem trgu, v Srbiji pojavlja vse več mikro in majhnih slovenskih podjetij, ki s svojimi inovacijami in rešitvami pomagajo lokalnim podjetjem ter gospodarstvu.

Seveda pa se zraven vseh omenjenih prednosti pri poslovanju v Srbiji podjetja srečujejo tudi z določenimi pomanjkljivostmi. Te se kažejo predvsem v zakomplicirani in nepregledni birokraciji, dolgotrajnih postopkih, pri katerih vam velikokrat zmanjka »še en papir« za katerega se morate postaviti v kilometrsko vrsto pri sosednjem okencu; slaba oziroma praktično nikakršna računalniška povezanost državnih služb, ter ne nazadnje problem korupcije, kar v praksi pomeni, da lahko z določeno stimulacijo uredite skoraj vse.

Vendar pa so na koncu prednosti poslovanja v Srbiji neprimerno večje od pomanjkljivosti sistema. Ker se tudi lokalne oblasti zavedajo vseh pomanjkljivosti sistema se stvari sicer počasi, ampak vendarle izboljšujejo, kar je razvidno tudi iz vse večjega števila tujih investicij v Srbiji v zadnjem času. Ena največjih investicij v tem delu Evrope bo zagotovo realizacija projekta Beograd na vodi, katere investitor prihaja iz Združenih arabskih emiratov, dela pa bodo izvajala lokalna podjetja. To je obenem tudi velika poslovna priložnost za slovenska podjetja, ki poslujejo na tem trgu.

Poslovne priložnosti v Srbiji

Ker na srbski trg šele prodirajo velike tuje trgovske verige, kot so Lidl, Hofer, EuroSpin in podobne, se bo v prihodnjih letih s prihodom teh trgovskih verig odprl prostor za dobavitelje živilskih in drugih proizvodov.

Kljub krizi, ki je tako kot večino sveta prizadela tudi Srbijo, je gradbenemu sektorju uspelo kolikor toliko obstati. V Beogradu je bilo v zadnjih letih poleg velikega števila stanovanjskih nepremičnin zgrajeno ali obnovljeno veliko število mostov. Pred nekaj leti je bil uspešno dokončan most na Adi, ki ima močen slovenski pridih, saj so ga projektirali Slovenci, v izgradnji pa je sodeloval tudi SCT. Most je povezal Novi Beograd s sejmiščem, Banovim Brdom in Hipodromom, ter na ta način močno razbremenil glavni avtocestni most skozi Beograd – Gazelo ter močno skrajšal čas potovanja med temi deli mesta. Obenem je bila prvič po izgradnji pred 40-timi leti obnovljena tudi Gazela, glavni avtocestni most, ki povezuje stari del mesta z novim. Obnovljen je bil tramvajski most, eden od najstarejših mostov v mestu, ki so ga zgradili Nemci med drugo svetovno vojno. V tem trenutku pa kitajski konzorcij gradi most, ki bo povezal Zemun in Borčo, naselje v predmestju Beograda. V zadnjih dveh letih je obliko prave obvoznice začela dobivati obvoznica okrog Beograda, ki bo tranzitni promet proti Nišu preusmerila z glavne avtoceste skozi mesto in na ta način razbremenila mestni promet. Potrebno bo zgraditi še en most čez Savo, namreč na tem mestu je obnovljen most, ki je bil porušen med bombardiranjem leta 1999, vendar pa je le-ta namenjen dvosmernemu prometu. Za potrebe nove avtoceste bo zraven njega zgrajen še en tak most. To pa še zdaleč ni edini cestni projekt v državi. V zadnjih nekaj letih je bila zgrajena avtocesta od madžarske meje do Beograda, v izgradnji oziroma planih pa sta še avtocestni povezavi od Niša do meje z Makedonijo, ter povezava med Beogradom in mejo s Črno goro. Prava priložnost je/bo projekt, imenovan Beograd na vodi, ki naj bi bil po ocenah vreden 3,5 milijarde evrov.

Za investitorje je Srbija zanimiva zlasti zaradi dobro izobražene delovne sile, relativno nizkih stroškov dela in dokaj ugodnega davčnega okolja. Relativno visoka in stabilna rast tujih investicij in obvladovana inflacija sta dodaten motiv investitorjem, ki jim pomagajo tudi relativno enostavne procedure v zunanji trgovini ter glede tujih vlaganj. Tudi približevanje članstvu v EU je spodbuden dejavnik.

Najpogostejša oblika podjetja v Srbiji je družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). To obliko podjetja je tudi najlažje ustanoviti. Vlada je v zadnjih letih močno poenostavila in pocenila ustanavljanje družb z omejeno odgovornostjo. Če je bilo še pred 10-timi leti za ustanovitev družbe potrebnih 500 EUR osnovnega kapitala je danes potrebno vsega 100 RSD, kar je približno 80 centov. Tudi postopek ustanovitve podjetja je precej poenostavljen. Odpiranje podjetja, ki je prej trajalo mesec in več, se danes uredi v nekaj dneh po ceni nekaj 100 €. Podjetje z organizacijsko obliko d.o.o. ima enake obveznosti in dolžnosti kot podjetje z omejeno odgovornostjo v Sloveniji.

Pred pričetkom poslovanja se je potrebno posvetovati s pravnikom, ki vam bo svetoval in pripravil dokumente ustanovitev podjetja, nato potrebujete sedež za podjetje, računovodjo ter banko v kateri boste odprli poslovni račun. Za razliko od Slovenije v Srbiji za podjetje z omejeno odgovornostjo ni potrebno odpreti začasnega računa v banki. Pomembno je, da se račun odpre, ko je podjetje že vpisano v register gospodarskih družb. Z zakonom je določeno v kolikšnem času mora imeti ustanovljeno podjetje poslovni račun. Še ena razlika v primerjavi s Slovenijo je, da osnovnega kapitala ni potrebno vplačati takoj, ko je podjetje ustanovljeno, ampak se ob ustanovitvi določi kakšnem času bo osnovni kapital vplačan. Seveda tudi tukaj obstajajo zakonske omejitve.

Tujec, ki ustanovi podjetje v Srbiji, je lahko direktor podjetja, ne da bi bil v njem dejansko zaposlen. Podjetje lahko posluje tudi brez zaposlenih, država pa ponuja subvencije za zaposlovanje oseb iz določenih skupin brezposelnih.

Mikro in mala podjetja iz Slovenije, ki danes prodirajo na srbsko tržišče, se ukvarjajo predvsem s trgovino in storitvami, kar nekaj pa je tudi podjetij s področja informacijskih tehnologij (IT). Glede na nerazvitost tega področja – tako v javni upravi, kot v večjih podjetjih v državni lasti in zdravstvu – je za podjetja s tega področja kar nekaj zanimivih tržnih niš v katerih je praviloma dovolj dela za vse.

Subvencije gospodarstva

V Srbiji je za leto 2017 vlada napovedala več vlaganja v gospodarstvo, saj se zaveda, kako pomembno je okrepiti srbsko gospodarstvo in povečati predvsem izvoz. Zato je država začela subvencionirati namensko industrijo v znesku 42,5 milijonov evrov; delijo se nepovratna sredstva za nakup strojev in opreme za razvoj kmetijstva; na voljo so nepovratna sredstva za nakup opreme za mala in srednje velika podjetja (v ta namen je rezerviranih je 550 milijonov dinarjev + 17,7 milijonov dinarjev, ki so preneseni iz lanskega leta); država omogoča tudi subvencije za zaposlovanje oseb iz posebnih skupin brezposelnih, obstajajo pa tudi lokalne subvencije, ki jih določa vsaka občina zase.

Evropska komisija je Srbijo v letu 2016 ocenila kot zmerno pripravljeno v sektorju gospodarstva in industrije, dosežen je opazen napredek pri financiranju malih in srednje velikih podjetij. Evropska komisija je opozorila na težko pridobivanje sredstev, ker so imela podjetja velike težave pri izpolnjevanju pogojev, zaradi česar je v nekaterih sektorjih ostal neporabljen denar. V letošnjem letu EK od srbskih inštitucij pričakuje poenostavitev postopkov za pridobivanje denarnih sredstev, ali se bo to tudi dejansko zgodilo, pa bomo videli ob koncu leta.

Izzivi za tuje vlagatelje v Srbiji (mnenje rezidenta)

Milan Vučković, Mreža za poslovno podporo

Natalija Tokanović, LL.M.