Pred pandemijo virus Covid-19 je v Sloveniji delalo od doma slabih 7% zaposlenih, zdaj jih vsaj četrtina; v Evropski uniji se je ta množica povečala od 5,4% zaposlenih v prvem valu pandemije na kar 37%! Tudi, ko se bodo zdravstvene razmere stabilizirale, bo delalo od doma veliko več ljudi, kot jih je pred pandemijo, saj ima delo od doma številne prednosti za delodajalca in tudi delavca.
Delavci so pri delu od doma v urejenih razmerah srečnejši in produktivnejši, delodajalci pa pri delu od doma prihranijo pri prostoru, pri ogrevanju, porabi energije in še nekaterih stroških, ki jih v določeni meri prenesejo na delavca. Seveda pa, če se držijo črke zakona in so kooperativni do delavca, zaposlenemu, ki dela od dom, pripada nadomestilo za uporabo lastnih sredstev.
Zakonsko je delo na domu urejeno s členi od 68. do 72. člena, ali – v primeru pandemije – s 169. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) – http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944 .
Za delo na domu se delodajalec in delavec dogovorita vzajemno. Brez soglasja delavca se lahko v primeru naravnih nesreč in npr. pandemije delavcu odredi delo od doma, vendar le za čas trajanja takih okoliščin. Delo na domu je širši pojem, je tisto, ki delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, vendar izven delovnih prostorov delodajalca; sem uvrščamo tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Bistvena je torej lokacija delavca.
Delodajalec in delavec skleneta za posebno pogodbo o zaposlitvi, v kateri dogovorita:
- Polni ali delni delovni čas za delo od doma
- Nadomestilo stroškov delavca
- Druge pravice in obveznosti.
O pogodbi delodajalec pred začetkom dela od doma obvesti Inšpektorat za delo https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/inspektorat-za-delo/ . Sicer pa dovoljenje Inšpektorata ni potrebno.

photo: Ivan Samkov
Varnost in zdravje pri delu
Delodajalec mora v skladu s 17. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Ur. l. RS, št. 43/2011) https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=199956&stevilka=2652 prilagoditi tudi izjavo o varnosti in zdravju pri delu, saj se spreminjajo okoliščine delovnega mesta, na katerem mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje pri delu. Oceno tveganja naj pripravi varnostni inženir v okviru osebnega obiska, kar je majhen strošek za delodajalca v izogib tveganjem in nevšečnostim, povezanih s poškodbami na delu. Če inšpekcijski nadzor ugotovi, da delodajalec ni zagotovil varnih delovnih razmer pri delu na domu, ga lahko kaznuje z globo do 4.000 evrov.
Če pa bi taki izredni ukrepi trajali več časa (denimo dlje od dveh mesecev), pa se od delodajalca pričakuje, da sprejme ukrepe takoj, ko je to glede na okoliščine mogoče.
Pogodbeni stranki se v pogodbi dogovorita tudi glede delovnega časa, odmora, dnevnega in tedenskega počitka in morebitnega nočnega dela, saj morata po ZDR-1 dogovoriti vsaj minimalne standarde.
Tudi v primeru samostojne organizacije dela s strani delavca je delodajalec tisti, ki mora delavcu zagotoviti delo v varnih in zdravih pogojih, tudi odmor in počitke. Če delodajalec delavca preobremeni z delom, da ta dela prekomerno in brez počitka, je za posledice morebitne bolezni odgovoren delodajalec.
Zakon določa, da mora delavec na domu voditi evidenco izrabe delovnega časa in jo sporočati delodajalcu, kar pa se v posebnih okoliščinah (npr. pandemiji) lahko zmanjša le podatke o številu dejansko opravljenih ur.
Delovna sredstva
Če ni drugače dogovorjeno, mora delodajalec zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material (brezplačno, brez nadomestila uporabnine delodajalcu) in omogočiti prost dostop do poslovnih prostorov. Kadar to ni možno, mora delodajalec delavcu izplačati nadomestilo za uporabo svojih sredstev pri delu na domu. To problematiko ureja Zakon o dohodnini https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2004-01-2538?sop=2004-01-2538 v 31. členu ureja večino razmerij in višino nadomestil za stroške delojemalca za delo od doma.
V 5. alineji opredeljuje nadomestilo za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov (razen osebnih vozil), potrebnih za opravljanje dela na delovnem mestu:
– sredstva so določena s posebnimi predpisi
– na podlagi kolektivne pogodbe
– ali notranjega akta delodajalca
– sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela
Nadomestilo stroškov
Zato delodajalec določi nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov do višine 2% mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 2% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Ta višina nadomestila je izvzeta iz dohodninske osnove.
Če so sredstva za delo in operativni stroški večji, sme delodajalec povrniti oz. plačati nadomestilo do višine 5% povprečne plače v državi. Delodajalec je za višje nadomestilo dolžan od razlike nad 5% obračunati akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost po pravilih, ki veljajo za obračun plače. Višina nadomestila je torej dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi.
Pri opredelitvi stroškov si delodajalec lahko pomaga s priporočilom konvencije MOD št. 184, saj jih ZDR-1 ne opredeljuje. To so npr. stroški za energijo (elektrika, ogrevanje,…), vodo, vzdrževanje strojev in opreme, najemnina… Med temi so tudi taki, nastanejo zaradi zasebnih potreb (na primer elektrika, ogrevanje, voda). Pri razmejevanju teh stroškov na zasebni in poslovni del še ni ustaljene prakse. Poraba »poslovne« elektrike se lahko izračuna iz normirane porabe za posamezne električne naprave, ki jih delavec uporablja v poslovne namene, izračunano v osmih urah dnevne uporabe. Pri strošku ogrevanja (na m2) se ta lahko pomnoži s površino delovnih prostorov ali pa se ugotavlja razlika med prej porabljeno in sedaj porabljeno energijo, elektriko, itd. Strošek najemnine delovnega prostora, npr. kabineta velikosti 9m2, ki je del stanovanja s 60m2, naj bi znašal (9/60) x najemnina. Analogno lahko velja za ogrevanje.
Enostavna možnost obračuna je, da se npr. primerja poraba elektrike pred pandemijo oz. delom od doma in v času dela od doma; v tem primeru bi razliko med obema lahko pokril delodajalec.
Delavcu med delom od doma vseeno pripada neobdavčeno nadomestilo za malico, ne dobi pa stroškov prevoza ne delo. V primeru, da se mora na željo predpostavljenih kljub delu od doma udeležiti kakšnih sestankov ali srečanj, mu pripada povrnitev stroškov prevoza (javnega ali kilometrina).
Sedanja praksa
Podjetja plačujejo zaposlenim, ki delajo od doma, od enega evra na dan, redkeje 1,50 EUR, sindikat pa se zavzema za 2 EUR. Številni se za nadomestilo delavcem dogovarjajo. Nekateri delavcem kupijo novo računalniško opremo, jim dajo na razpolago komunikacijske povezave, oboje lahko delavci kot tiho boniteto koristijo tudi v zasebne namene. Zdi se pa, da so ti podatki glede oblike in višine nadomestila dokajšnja skrivnost.
Uredništvo Podjetnik.net