Socialni podjetniki so vedno bolj prepoznani za reševanje socialnih, okolijskih, družbenih in ekonomskih problemov današnjega časa, še zlasti zaradi posledic Covida.
Družbeno odgovorna podjetja izpolnjujejo bistveno vlogo v družbi. Ponujajo rešitve za kompleksne in trajne socialne probleme, ki so sicer spregledane, prezrte ali neuspešno obravnavane s strani vlad, podjetij ali organizacij civilne družbe. Dogaja se, da zaradi nepoznavanja socialnih podjetij v širši družbi ostaja razumevanje te vrste podjetnika premajhno, kot na primer način, kako prepoznavajo in izkoriščajo možnosti za ustvarjanje družbeno koristne vrednosti.
Ti izzivi so posledica omejitev pri izkoriščanju svojih podjetniških pobud. Predvideva se, da je socialno podjetništvo fenomen zgodnje podjetniške faze. Torej so za socialne podjetnike z vidika uspešnosti poslovanja najbolj kritične zgodnje faze vzpostavljanja in poslovanja socialnih podjetij kritično obdobje prvih 4 let. V tem začetnem obdobju moramo družbeno odgovornim podjetnikom stati ob strani in jim pomagati z različnimi instrumenti podpore. Ne gre samo za finančne instrumente, ampak tudi za izobraževanja, pomoč pri razvoju idej, pomoč pri mreženju. Lokalne skupnosti, ki dajejo možnost za razvoj socialnega podjetništva v njihovih okoljih, vidijo, da okolje raste in prosperira. Kreirajo se novi programi in razvijajo nove ideje ter nastajajo nova podjetja in nova delovna mesta.
Socialno podjetje ali klasično podjetje – kakšna je razlika?
Osrednja razlika med klasičnimi in socialnimi podjetji je v namenu ustanovitve socialnega podjetja. Socialno podjetje se ne ustanavlja z namenom pridobivanja dobička, ampak z namenom trajnega opravljanja dejavnosti, ki ima pozitivne družbene učinke v skladu z načeli socialnega podjetništva.
Ta načela so:
- nepridobitnost,
- enakopravnost članstva in
- prostovoljnost.
Socialni podjetniki ustvarjajo družbeno korist na trgu
Socialni podjetniki v prvi meri iščejo ustvarjanje družbene koristi na trgu, vendar pa je za njihov dolgoročni obstoj potrebno, da je podjetje tudi poslovno uspešno, torej da ustvarja nek presežek, ki ga nameni za razvoj v socialnem podjetju. Gonilo socialnega podjetnika je tako delati za socialno (družbeno) korist, zato je bolj usmerjen k ljudem oziroma ima posebno lastnost, to je etičnost. Socialni podjetnik je tako za prevzem rizika v večji meri nagrajen z ustvarjanjem družbene vrednosti, kar ga ločuje od tradicionalnega podjetnika. Ta vrednost se izkazuje na različne načine, odvisno od področja, na katerem deluje SO.P. Za socialna podjetja je značilno neprofitno delovanje. Bolj kot ločitev med profitnim in neprofitnim delovanjem je glavna razlika med podjetništvom in socialnim podjetništvom v tem, koliko prednosti dajejo ekonomskemu in/ali socialnemu ustvarjanju vrednosti. V podjetništvu je socialno premoženje stranski produkt ekonomskega ustvarjanja vrednosti, v socialnem podjetništvu pa je glavni namen kreiranje socialne vrednosti.
Dodatna posebnost socialnega podjetništva je tudi v tem, da ima omejene zmožnosti za doseganje ekonomske vrednosti. Večina jih deluje na neprofitnem področju, z omejenim obsegom dela, ki nima sistemske finančne podpore ob vključevanju ranljivih skupin. Socialni podjetniki, ki skušajo zadovoljiti osnovne socialne potrebe, kot so hrana, bivanje ali izobraževanje, velikokrat ne zmorejo ustvarjati prihodkov in s tem doseči ekonomske uspešnosti, saj so njihovi končni uporabniki večinoma plačilno nesposobni, tako da ne morejo plačati niti manjše vrednosti proizvoda ali storitve. Socialno podjetništvo ima različne vidike in se razlikuje glede na socialno-ekonomsko in kulturno okolje. Pri obravnavanju socialnega podjetništva kot procesa, ki izhaja iz nenehne interakcije med socialnimi podjetniki in konteksta, v katerem so le ti in njihove aktivnosti vgrajeni, je potrebno združiti spoznanja iz sociologije, političnih ved in organizacijske teorije.
Socialni podjetniki se srečujejo tudi z višjimi tveganji
V primerjavi s tradicionalnimi organizacijami zasedajo socialna podjetja višje mesto glede gospodarskega tveganja v zvezi s stalno proizvodno dejavnostjo, to sta proizvodnja blaga in storitev za prodajo. Socialna podjetja so, v nasprotju s številnimi tradicionalnimi zadrugami, bolj usmerjena v celotno skupnost. Tako delujejo v večji razsežnosti, ki je splošnega pomena. Tako socialna podjetja združujejo različne vrste socialnih interesnih skupin, medtem ko so tradicionalne zadruge in združenja na splošno ustanovljena kot organizacije ene same interesne skupine. Vendar pa so socialna podjetja v nekaterih primerih nove organizacije, v drugih primerih pa izhajajo iz evolucijskega procesa pri delu v uveljavljeni organizaciji znotraj socialne ekonomije. Tako predstavljajo osnovo za nadaljnji razvoj teh organizacijskih oblik v smeri modela socialnega podjetja.
Socialno podjetje ni dobrodelna organizacija, …
… ampak podjetje v polnem pomenu besede. Pokrivati mora vse lastne stroške in hkrati dosegati postavljeni družbeno koristni cilj. Socialni podjetnik, ki vodi podjetje, razmišlja in deluje drugače, kot če bi bil na čelu dobrodelne organizacije. Dejstvo, da je socialno podjetje v prvi vrsti podjetje, omogoča njegovo opredelitev in vrednotenje njegovega vpliva v skupnosti.
Socialno podjetje je drugačno, saj deluje v skladu z načeli klasičnega podjetja. Zato skuša pokriti vsaj lastne stroške v celoti, tudi če ustvarja dobrine in storitve za zagotavljanje družbenih koristi. Stremi za svojim ciljem in ob tem za svoje izdelke in storitve zaračuna določeno ceno. Socialna podjetja tako rešujejo socialne potrebe na trgu in ustvarjajo stabilno ravnovesje, ki zagotavlja trajne koristi za ciljne skupine in družbo nasploh. To počnejo na inovativen način. Iščejo priložnosti na trgu, s kreativnostjo razvijajo nove ideje, pristope in dejavnosti. Dosledno uporabljajo nove tehnologije in strategije ter uspešno kombinirajo resurse za pospeševanje trajnostnih rešitev, ki ustvarjajo vrednost za celotno družbo.
Na koncu so družbeno odgovorni podjetniki tisti kateri vedno znova vračajo družbi. Ali se to splača je pa drugo vprašanje.
Polona Kukovec Lakota,
direktorica Mrežnega podjetniškega inkubatorja Ormož