Mreženje, povezovanje v poslovnem svetu … Mnogo se o tem govori, vendar – ali to tudi izvajamo? Če izvajamo – ali izvajamo na način, da nam to res prinese dobre rezultate?
Verjamem v moč povezovanja in sodelovanja. A kakor se sliši lepo in enostavno, priznam, da težko najdem ljudi za dobra poslovna sodelovanja.
Nisem strokovnjakinja mreženja oz. povezovanja. Z izjemo manjših projektov nimam velikih izkušenj na tem področju. Sem pa že storila nekaj napak pri sodelovanjih z drugimi, o katerih bi rada tu spregovorila.
-
»Toliko imava skupnega, super se razumeva in v vsem strinjava – to bo odlično poslovno sodelovanje!«
Na začetkih sem iskala ljudi, s katerimi se najbolje razumem in s katerimi imamo podobna znanja, podobne talente, podobna razmišljanja … To je lahko najboljši prijatelj. V poslovnih projektih pa bolj potrebujem ljudi, ki so drugačni od mene. Le tako skupaj ustvariva več.
Seveda se najhitreje ujamem, na primer, z avtorji knjig ali s predavatelji, ker imamo toliko skupnega. Pogovor je prijeten in bi lahko trajal v neskončnost. Vendar – če dva rada predavava in dva rada piševa, nihče od naju pa ni, denimo, dober organizator, vendar to potrebujeva, si težko ustvariva res visoko dodano vrednost drug drugemu (ne rečem sicer, da se ne da).
-
»Ne bom pokazala svojih šibkosti, da ne bo name drugače gledal …«
Natančnost ni moja vrlina. Tabele, seznami, papirologija mi povzročajo glavobol že zgolj ob misli na to. Dolgo nisem imela poguma to realnost pokazati ljudem, s katerimi sem sodelovala. Zakaj? Ne vem točno … Nekako smo vajeni, da skrivamo šibkosti.
Do trenutka, ko mi je mentor rekel: »Če ne veš, kaj so tvoje moči in tudi, kaj so tvoje šibkosti, ne morem sodelovati s tabo.« Pogovor se je razvil v smiselno razlago, da se dva lahko dopolnjujeta le tako, da odpreta karte, v čem sta dobra in v čem ne. Iskreno. Direktno.
-
»Saj se razumemo in si zaupamo, ne potrebujemo pogodbe.«
No, sedaj sem že drugačnega mnenja. Ne zato, ker ne bi bilo zaupanja, ampak zato, ker se tako prisiliš, da se pogovoriš o podrobnostih in možnih scenarijih v prihodnosti. Večkrat ugotavljam, da smo ljudje v splošnem slabi v komunikaciji. Kar nekdo reče, drugi sliši, a lahko popolnoma drugače razume …
-
Prevzemanje odgovornosti in zaupanje
Zaupanje ne pomeni le to, da verjameš, da poslovni partner ne bo ukradel denarja. Zaupanje, ki je bistveno težje (vsaj meni), pomeni, da si porazdelita odgovornosti in stojita za tem. Če je nekdo odgovoren za promocijo, mu drugi partner pri tem zaupa – torej se, po domače rečeno, »ne vtika v njegov del«, razen če je zaprošen za pomoč ali mnenje. Seveda lahko povprašaš (ker ti je mar za projekt), seveda lahko spremljaš, … a zaupaš v odločitev partnerja, da je storil prav. Zaupaš. Hudirjevo težko.
-
Pazi na vrednote!
Ne vem, kako je pri vas, a sama opažam, da je pri meni izjemnega pomena, da se v ključnih in najmočnejših vrednotah s poslovnim partnerjem ujameva. Če tega ni, je le vprašanje časa, kdaj se bo poslovno partnerstvo razdrlo. Kaj so te vrednote, preko katerih ne moreš iti, pa ve vsak posameznik zase. In seveda moramo vedeti, kaj nekomu pomenijo posamezne vrednote, saj si jih vsakdo razlaga po svoje.
-
Primer?
Tu je lep primer, kje oz. kako smo se (z)našle tri punce v dobrem sodelovanju. Urša Žorž, Zorica Jakolin in jaz.
Vsaka od nas je pred leti prirejala manjše dogodke. Vsaka izmed nas je močna na nekem področju in šibka na drugem, česar se zavedamo in v skladu s tem tudi delujemo. Vse tri smo začutile močno željo ob podobni ideji. In vse tri verjamemo v moč povezovanja.
Tako smo stopile skupaj in organizirale dogodek »500 podjetnic«. Rast števila udeleženk je vidna na spodnjem grafu.
Dvakrat se je dogodka udeležil celo predsednik RS, g. Borut Pahor. Med govorci smo imele tudi g. Iva Boscarola, g. Japca Jakopina in tudi tuje govornike.
Pri dogodku smo ponosne predvsem na to, da smo same sebi dokazale, kako pomembna je ta moč povezovanja in sodelovanja.
Urša je odlična v organizaciji, jaz (Petra) tu pogorim. Zorica je idealna za spoznavanje ljudi in zna priti do vsakogar – za sponzorstva, sodelovanja … Jaz sem prevzela odgovornost predvsem za promocijo dogodka. Vsaka je, kot rečeno, na svojem področju dobra in to področje ji drugi dve pustita. Tam, kjer je ena slaba ali šibka, jo ‘pokrije’ druga, ki področje bolje obvlada. Tako smo si zelo različne in bi se morda kot prijateljice v privatnem življenju težje ujele, toda poslovno je rezultat dober. Rezultat je največji dogodek za žensko podjetništvo v Sloveniji.
Iz naše lastne zgodbe izhajamo tudi pri našem motu:
KER VERJAMEMO V MOČ POVEZOVANJA.
Z dogodkom želimo širiti miselnost, da začnemo manj tekmovati in se bolj povezovati in sodelovati.
