Podjetje lahko darila pokloni tudi drugim fizičnim osebam, ki niso njegovi zaposleni.
V to kategorijo spadajo darila kupcem in različni popusti, kot tudi darila drugim fizičnim osebam.
Davčna obravnava je odvisna od tega, kdo so te fizične osebe in v kakšnih okoliščinah darilo podarimo.
Če gre za darila, ki jih podjetje daje iz poslovnih razlogov drugim fizičnim osebam v obliki popustov, reklame ali priložnostno v obliki dodatnega blaga ali storitev, taka darila niso obdavčena z dohodnino, če vrednost posameznega darila ne preseže 20 evrov.
Dodatni pogoj je, da se dajejo le občasno in da se ne dajejo istim osebam.
Brezplačno dani vzorci se štejejo kot reklama in so davčno priznan odhodek podjetja. Enako velja za brezplačne storitve, če so na razpolago vsem pod enakimi pogoji.
Darila kupcem in popusti
Podjetje lahko poleg zaposlenih, njihovih otrok in poslovnih partnerjev obdari tudi druge osebe. Lahko je to partner zaposlenega, otrok starejši od 15 let, ali kdorkoli drug, ki ni v poslovnem odnosu s podjetjem.
Druge fizične osebe
Če podjetje obdari drugo fizično osebo, ki ni njegov zaposleni, se s stališča dohodnine v davčno osnovo ne štejejo darila, ki v posamezni vrednosti ne presegajo 42 evrov, oziroma v skupni vrednosti ne presegajo 84 evrov.
Če darilo presega te zneske, mora podjetje za prejemnika darila obračunati akontacijo dohodnine v višini 25 %, dejanska dohodnina pa je odvisna od letnih prihodkov fizične osebe.
Pri tem velja, da so darila drugim fizičnim osebam v celoti davčno nepriznani odhodek.
Najpogostejše napake
- Obdarijo se otroci, ki so starejši od 15 let in se ob tem staršu ne obračuna bonitete.
- Partner zaposlenega se udeleži pogostitve za zaposlene.
- Obdari se partnerja zaposlenega in se mu ne obračuna bonitete.
Donacija namesto daril
Vse več podjetij se odloča, da bo sredstva, namenjena obdarovanju zaposlenih in poslovnih partnerjev, namenila v dobrodelne namene kot donacijo.
V tem primeru je strošek donacije v celoti davčno nepriznan. Vendar pa donacije predstavljajo davčno olajšavo, če so dane organizacijam, za katere davčni organ vsako leto izda seznam upravičencev do donacij.
Če gre za samostojnega podjetnika, lahko olajšavo za donacije upošteva na podlagi izpolnjevanja pogojev iz 66. člena ZDoh-2, medtem ko pogoje za uveljavljanje olajšav za donacije pravnih oseb določa 59. člen ZDDPO.
DDV pri reprezentanci in darilih
Pri stroških reprezentance nimamo pravice do odbitka DDV v skladu s 66. členom ZDDV-1. 1 Pravico do odbitka DDV ločimo po vrednostih darila, in sicer 20 evrov oziroma nad 20 evrov.
Darilo do 20 evrov
Ob nabavi daril do vrednosti 20 evrov imamo pravico do odbitka DDV. Ob podaritvi darila obveznost obračuna DDV ne nastane.
Darilo nad 20 evrov
Ob nabavi darila imamo pravico odbitka DDV do vrednosti 20 evrov, nad to vrednostjo pa DDV-ja ne smemo odbiti.
Primer: Darilo v vrednosti 36 evrov. Do vrednosti 20 evrov si odbijamo DDV, za razliko 16 evrov pa si DDV ne odbijamo.
Kadar pri nabavi darila večjih vrednosti ne vemo, ali ga bomo podarili in si DDV poračunamo, moramo ob podaritvi blaga poslovnemu partnerju DDV od nabavne vrednosti obračunati.
Na kaj so pozorni inšpektorji?
V izogib slabi volji ob inšpekcijskem pregledu je sodelovanje z računovodjo nadvse pomembno. Pametno je, da se posvetujete, preden posamezni dogodki nastanejo in se pozanimate, kakšne davčne posledice imajo.
Ob obisku inšpektorja je treba razložiti namen pogostitve ali obdaritve, ta pa bo presodil, ali gre za porabo sredstev za poslovni ali za zasebni namen.
Če računi ne bodo opremljeni s seznami udeležencev in pojasnilom dogodka, obstaja velika verjetnost, da bodo taki računi ob inšpekcijskem pregledu izvzeti iz delno priznanih stroškov, saj ne bo mogoče dokazati, da so nastali za poslovni namen.
V tem primeru bo na vrednost izvzetih stroškov odmerjen 19 % davek s pripadajočimi obrestmi.
Mojca Vincek, Kleos, in SAOP
