Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) zavezuje delodajalca, da je dolžan varovati delavčevo zasebnost in dostojanstvo, poleg tega pa vzpodbudno in prijetno delovno okolje dokazano prinašata tudi boljše delovne rezultate.
Določata , da se lahko izvajanje video nadzora znotraj delovnih prostorov izvaja le v izjemnih primerih. Kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov in poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi.
Delodajalec lahko krši določila, če bi tako pridobil dokaze za potrditev, da delavec v delovnem času izvršuje kazniva dejanja. Gotovo je v interesu delodajalca, da taka dejanja odkrije, saj mu z njimi lahko delavec povzroča škodo.
Po prvem odstavku 147. člena Obligacijskega zakonika je delodajalec namreč tudi načelno objektivno odgovoren za delavčeva ravnanja, ki jih povzroči pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi. Razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba.
Odločitev o video nadzoru v uradnih, službenih, delovnih in poslovnih prostorih lahko sprejme le pristojni funkcionar, predstojnik ali drugi pristojni oziroma pooblaščeni posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja.
Takšna odločitev mora biti pisna in obrazložena, zakaj se video nadzor uvaja in izvaja. Pristojna oseba mora o uvedbi video nadzora obvestiti vse zaposlene, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru.
Obvestilo o izvajanju video nadzora mora biti vidno in trajno vse dokler se izvaja video nadzor.
Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja video nadzora znotraj delovnih prostorov vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju. Poleg tega pa se mora delodajalec pred uvedbo video nadzora znotraj delovnih prostorih posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu.
Spremljanje žive slike je dopustno le določenim osebam, ki so v okviru svojih nalog dolžne spremljati dogajanje in lahko v primeru varovanja dobrin takoj ukrepajo. Spremljanje ni dovoljeno nadrejenim, ki bi to želeli opazovati iz drugih kot varnostnih razlogov. Na primer kot spremljanje storilnosti ali kršenje delovnih nalog. Tako spremljanje je nezakonito in prepovedano, ker ne gre varovanje ljudi, premoženja, tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti.
Video nadzor delovnih prostorov se mora omejiti na najmanjši možni prostor, ki še zagotavlja zaščito določenih objektov varstva. Izvaja se le v tistih delovnih prostorih, kjer je to nujno potrebno za varovanje določene pravne dobrine.
Prepovedano je izvajati video nadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih.
Video nadzorni posnetki poslovnega prostora se lahko hranijo največ eno leto po nastanku, nato se izbrišejo.
Dogaja se, da zaradi obstoječih video nadzornih posnetkov delodajalci zaidejo v skušnjavo, da bi sicer dopustno pridobljene posnetke delovnih prostorov uporabili to v drug namen. Na primer za potrebe disciplinskega postopka zaradi dela, ki ni v skladu z njihovimi pričakovanji.
Če bi delodajalec to storil, gre za prekršek. Zanj se se lahko delodajalcu izreče globa v višini od 830 do 12.510 eurov. Ob nepravilnih ali pomanjkljivih obvestilih o izvajanju video nadzora se ga prav tako lahko kaznuje z globo od 200 do 12.510 eurov.
Tudi Kazenski zakonik v 137. členu določa, da se neupravičeno prisluškovani pogovori ali izjave ter njihovo zvočno snemanje in posredovanje tretjim osebam, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Če to stori uradna oseba, se kazen lahko poveča tudi do 5 let.
V skladu s KZ-1, ki v 138. členu določa, da kdor neupravičeno slikovno snema drugega ali njegove prostore brez njegovega soglasja in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost ali kdor tako snemanje neposredno prenaša tretji osebi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Kot pravi informacijska pooblaščenka, so pogoji za zakonito izvajanje video nadzora na delovnem mestu naslednji:
- video nadzor mora biti nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti;
- zgoraj navedenih namenov ni možno doseči z milejšimi sredstvi;
- v prostorih izven delovnega mesta je video nadzor prepovedan (zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih);
- zaposleni morajo biti vnaprej pisno obveščeni o izvajanju video nadzora;
- delodajalec se mora pred uvedbo video nadzora znotraj delovnih prostorih posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu.
Če delodajalec skrivaj snema zaposlene oziroma se snemanje izvaja v nasprotju z zgoraj navedenimi pogoji, lahko zaposleni pri IP poda tudi inšpekcijsko prijavo zaradi kršitve varstva osebnih podatkov.
Še namig o poglobljenih informacijah in praktični nasveti: ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov je predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/.
Uredništvo Podjetnik.net
