Kadar upniku kaže, da dolžnik ne bo poravnal svojih obveznosti, se lahko posluži instrumenta izvršbe.
Praviloma, pa tudi glede na višino dolga, najprej z izvršbo na premično premoženje dolžnika.
Upnik lahko opravi poizvedbo glede dolžnikovih premičnin v javno dostopnih bazah podatkov, na zahtevo in s predložitvijo pravnomočnega sklepa o izvršbi pa so dolžne podatke posredovati tudi organizacije plačilnega prometa in druge uradne evidence.
Za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari.
Če upnik ne ve, kje je to premoženje, vloži predlog za izvršbo na krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
Fizične osebe
Predmet izvršbe niso predmeti za osebno rabo, ki so nujno potrebni za preživetje. Sem štejejo tudi orodja in delovne priprave za opravljanje njegovega poklica in dela, tudi kurjava in hrana.
Predmet izvršbe je gotovina, vsakomesečni prilivi, do dovoljenega mesečnega zneska, 70% minimalne bruto plače, pa tudi vsi dodatni dohodki, kot na primer avtorski honorarji.
Pravne osebe
Izvršbe proti pravni osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost in proti podjetniku, ni mogoče dovoliti na stroje, orodje in druge delovne priprave, kolikor so te stvari nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti, ter na surovine, polizdelke, namenjene za predelavo, in pogonsko gorivo, kolikor ne presegajo količine, potrebne za enotedensko povprečno proizvodnjo.
Iz izvršbe niso izvzeti predmeti, če se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, s katerim je bil predmet kupljen, oziroma posojila, danega za razvoj dejavnosti, za katero je bil predmet kupljen.
Ter v primeru, kadar se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem predmetu.
Izvršba na premičnine se opravi z rubežem in cenitvijo stvari, s prodajo stvari in s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo.
V predlogu za izvršbo lahko upnik zahteva le rubež in cenitev, vendar mora v tem primeru v treh mesecih od rubeža in cenitve predlagati prodajo stvari, sicer sodišče ustavi izvršbo.
Preden začne izvršitelj z rubežem, vroči dolžniku kopijo sklepa o izvršbi oziroma kopijo sklepa o določitvi izvršitelja, če mu ta še ni bil vročen.
Če dolžniku ni mogoče vročiti sklepa o izvršbi ali sklepa o določitvi izvršitelja ob rubežu, mu ga izvršitelj vroči pozneje.
O času in kraju rubeža obvesti izvršitelj upnika in ga opozori, da bo rubež opravljen tudi, če se ga upnik ne bo udeležil.
Rubež se opravi, če tudi dolžnik oziroma upnik ni navzoč.
O rubežu obvesti izvršitelj dolžnika oziroma upnika, ki pri njem ni bil navzoč.
Zarubiti se smejo stvari, ki jih ima v posesti dolžnik, kot tudi njegove stvari, ki jih ima v posesti upnik. Dolžnikove stvari, ki jih ima v posesti kdo tretji, se smejo zarubiti samo s privolitvijo le-teh.
Zarubi se toliko stvari, kolikor je potrebno za poplačilo upnikove terjatve in izvršilnih stroškov.
Predvsem se zarubijo stvari, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala izvršbo, in stvari, ki se dajo najlaže unovčiti. Pri tem je treba upoštevati tudi izjave navzočih strank in drugih oseb.
Na zarubljenih stvareh je treba vidno označiti, da so zarubljene.
Nevarnost uničenja ali poškodovanja stvari, ki ne ostanejo v hrambi pri dolžniku, zadene upnika, razen če je uničenje ali poškodba posledica višje sile.
Hkrati z rubežem stvari se opravi tudi njihova cenitev, razen, če te zaradi posebne vrednosti zarubljene stvari ni mogoče opraviti hkrati z rubežem.
Cenitev opravi izvršitelj, ki opravlja rubež.
Na zahtevo in na stroške stranke opravi cenitev sodni cenilec, ki ga izbere stranka.
V primeru, da je opravljenih več cenitev sodnih cenilcev glede istega predmeta in se stranki ne moreta sporazumeti o njegovi vrednosti, se za prodajo vzame povprečje tistih dveh vrednosti, ki jih izbereta stranki, razen, če sodišče ne določi drugače.
Dolžniku je prepovedano razpolagati z zarubljenimi stvarmi.
V treh mesecih mora upnik predlagati prodajo zarubljenih stvari. Iz kupnine se poravnajo obveznosti dolžnika do upnika. Morebiten presežek gre dolžniku.
Kadar je kupnina premajhna, se izvršba ponavlja, vendar le, če je v predlogu za izvršbo upnik predlagal, da se ta ne ustavi, ampak izvaja do končnega poplačila.
Skratka, izvršba na premičnine ni ravno piknik.
Če je le mogoče, naj dolžnik pride do sporazuma z upnikom o odlogu plačila, garanciji za plačilo, postopnih obročnih plačil in podobnega.
Podjetnik.net